J3-1753
PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU
- ŠIFRA PROJEKTA: J3-1753
- NASLOV PROJEKTA: Molekularni napovedni dejavniki odgovora na zdravljenje z obsevanjem pri raku dojk
- CENOVNI RAZRED: B
- VODJA PROJEKTA: prof. dr. Katja Goričar
- TRAJANJE: 1.7.2019 - 30.06.2022
- NOSILNA RAZISKOVALNA ORGANIZACIJA: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
- SODELUJOČA RAZISKOVALNA ORGANIZACIJA: ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA
- FINANCIRANJE: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)
Duktalni karcinom in situ (ductal carcinoma in situ, DCIS) je neinvazivna proliferacija neoplastičnih celic v duktusu mamarne žleze, ki predstavlja okrog 20 % novo ugotovljenih rakov dojk. Lahko se razvije tudi v invazivno obliko raka dojk. DCIS zdravimo kirurško in z obsevanjem. Z obsevanjem pomembno izboljšamo lokalno kontrolo bolezni. Po drugi strani pa z obsevanjem pri večini bolnic povzročamo akutne in kasne neželene učinke, ki pomembno vplivajo na kvaliteto življenja. Med bolnicami z rakom dojk obstajajo velike razlike v pojavnosti neželenih učinkov po obsevanju. Glavni izziv je torej, kako v naprej napovedati in s tem omejiti toksičnost, ne da bi zmanjšali učinkovitost zdravljenja. Trenutno v klinični praksi nimamo metode, s pomočjo katere bi napovedali možnost pojava neželenih učinkov sevanja pri posamezniku in mu na podlagi tega prilagodili zdravljenje. Potrebni bi bili torej zanesljivi in enostavni molekularni napovedni dejavniki odgovora na zdravljenje z obsevanjem, ki bi lahko omogočili stratifikacijo bolnic in izbor zdravljenja DCIS, zmanjšali pojav neželenih učinkov in izboljšali izid zdravljenja.
Nekatere raziskave so že pokazale, da so genomski in plazemski (zunajcelični vezikli in miRNA) dejavniki lahko povezani z odgovorom na zdravljenje z obsevanjem in pojavom neželenih učinkov. V večini dosedanjih genomskih raziskav so preučevali vpliv polimorfizmov posameznih nukleotidov, po drugi strani pa bi tudi dinamika dolžine telomerov lahko pomagala napovedati odgovor na zdravljenje z obsevanjem. V zadnjem času se veliko pozornosti namenja predvsem zunajceličnim veziklom in miRNA v plazmi, saj bi lahko služili kot potencialni dodatni neinvazivni napovedni dejavniki pri raku dojk. Celovita analiza bioloških poti in bioinformatska analiza do sedaj objavljenih podatkov iz različnih omskih raziskav bi omogočila identifikacijo novih potencialnih bioloških označevalcev za validacijo na kliničnih vzorcih. Trenutno v klinični praksi takšnih napovednih dejavnikov ali modelov za napoved odgovora na zdravljenje z obsevanjem pri DCIS še ni. Če bi lahko identificirali molekularni podpis, ki bi vključeval klinične podatke, genetske dejavnike, miRNA in značilnosti zunajceličnih veziklov, na podlagi katerega bi lahko predvideli pojav akutnih ali kasnih neželenih učinkov, bi to pomembno doprineslo k personalizaciji zdravljenja z obsevanjem.
Namen naše raziskave je torej identifikacija novih molekularnih napovednih dejavnikov odgovora na zdravljenje z obsevanjem pri bolnicah z DCIS z integracijo bioinformatskih podatkov, genetskih in plazemskih označevalcev. Najprej bomo nove potencialne biološke označevalce odgovora na zdravljenje z obsevanjem poiskali s pomočjo preučevanja bioloških poti in bioinformatskih pristopov. Nato bomo te potencialne genetske in plazemske označevalce preverili na klinično dobro definirani skupini bolnic z DCIS, zdravljenih z dopolnilnim obsevanjem. Pripravili bomo tudi multivariatne napovedne modele odgovora na zdravljenje z obsevanjem, ki bodo združevali klinične dejavnike, parametre obsevanja ter molekularne dejavnike in bodo omogočili prenos naših rezultatov v klinično prakso in personalizacijo zdravljenja z obsevanjem.