PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU
- ŠIFRA PROJEKTA: J3-2537
- NASLOV PROJEKTA: Nova metoda za oceno pridobljenih let življenja v populacijskih presejalnih programih za raka (S-LYG)
- CENOVNI RAZRED: B
- VODJA PROJEKTA: prof. dr. Vesna Zadnik
- TRAJANJE: 1.9.2020 - 31.8.2023
- NOSILNA RAZISKOVALNA ORGANIZACIJA: ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA
- SODELUJOČI RAZISKOVALNI ORGANIZACIJI: 381 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta in 3333 Nacionalni inštitut za javno zdravje
- FINANCIRANJE: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)
IZHODIŠČA
V organiziranih populacijskih presejalnih programih za raka z obdobnim pregledovanjem velikega števila navidezno zdravih ljudi s presejalnimi testi iščemo predrakave ali zgodnje rakave spremembe, ki jih nato zdravimo. Na populacijski ravni se učinek presejanja pokaže v zmanjšanju incidence in umrljivosti. Čeprav imamo na voljo vse potrebne podatke za spremljanje učinkovitosti presejalnih programov, mere učinkovitosti, ki so v uporabi, ne zadovoljujejo potreb presejalnih programov. Klasični kazalniki so na voljo prepozno (umrljivost) ali pa so njihovi izračuni podvrženi pristranostim, ki omejujejo njihovo uporabnost (preživetje).
NAMEN IN CILJI PROJEKTA
Namen projekta je prispevati k dodatnemu zmanjšanju bremena rakov materničnega vratu, dojke, debelega črevesa in danke tako v Sloveniji kot tujini z razvojem nove metode, ki bo organiziranim presejalnim programom omogočala bolj ciljano in hitrejše prilagajanje presejalne politike realnemu stanju.
Cilji projekta:
- Razviti novo metodo S-LYG, ki bo omogočala hitrejše spremljanje učinka presejalnega programa brez pristranosti, ki onesnažujejo obstoječe metode. To bo omogočilo boljše upravljanje programa in hitrejše uvajanje sprememb v presejalno politiko – bodisi pri uvajanju novih organiziranih presejalnih programov ali ob spremembi presejalnih politik obstoječih programov.
- Preskusiti novo metodo s pomočjo povezovanja podatkov vseh treh registrov presejalnih programov za raka in nacionalnega registra raka.
- Zmanjšati kompleksnost izračuna novega kazalnika in določiti minimalni nabor podatkov z namenom povečanja uporabnosti metode v vsakdanji praksi.
VSEBINA
V okviru predlaganega projekta bomo razvili novo metodo S-LYG, ki bo temeljila na izračunu pridobljenega števila let življenja pri osebah, ki so se odzvale na povabilo na presejalni test, v primerjavi z osebami, ki se niso. Pristranosti zaradi časa prednosti in časa trajanja bomo premostili z ustrezno definicijo začetka časa opazovanja in ustrezno definicijo končnega (opazovanega) dogodka.
Metodo S-LYG bomo v okviru projekta preskusili na realnih podatkih vseh treh presejalnih slovenskih nacionalni presejalnih programov za raka: raka na materničnem vratu ZORA, raka dojk DORA ter raka debelega črevesa in danke Svit, ki jih bomo povezali s populacijskim registrom raka. Testni primer je zaradi različnih ciljnih skupin, različnih pristopov k vabljenju ter različnih učinkov zelo zahteven in bo sproti pokazal morebitne pomanjkljivosti metode, ki jih bo potrebno odpravljati in popravljati.
Nadalje bomo metodo S-LYG prilagodili za uporabo na minimalnem naboru rutinsko zbranih podatkov (aS-LYG) populacijskih registrov, tablicah umrljivosti ter že uveljavljenih obdobnih kazalnikih presejalnih programov, kot so število vabljenih in delež udeležbe po spolu, starosti in koledarskem letu. Posebej se bomo posvetili smiselnosti uvedbe prilagojene aS-LYG kot novega kazalnika za učinkovitost presejalnih programov, ki bi ga nato lahko vključili v redno poročanje.
PRIČAKOVANI REZULTATI
Novo metodo S-LYG/aS-LYG bo omogočila nepristran in sproten izračun pridobljenega števila let pri osebah, ki so se odzvale na povabilo na presejalni test. S-LYG bo v pomoč pri upravljanju presejalnih programov, njihovi promociji in vrednotenje učinkov pri spremembah presejalnih politik, možno pa ga bo uporabiti tudi pri odločanju o uvedbi novih presejalnih programov.
ORGANIZIRANOST PROJEKTA
Raziskovalna skupina predlaganega projekta sestoji iz upravljavcev presejalnih registrov ZORA, DORA in Svit ter populacijskega registra raka, ki so strokovnjaki s področja onkološke epidemiologije, presejanja za rake ter mednarodno priznane skupine strokovnjakov medicinske biostatistike Inštituta za biomedicinsko informatiko Univerze v Ljubljani, pri katerih je analiza preživetja v jedru metodoloških raziskav.