Ocena potencialnega vpliva sežiga in sosežiga odpadkov na zdravstvene posledice pri ljudeh: modelna študija na primeru cementarne Salonit Anhovo

Količina proizvedenih odpadkov v svetu narašča, vse več je industrijskih izdelkov široke potrošnje predvidenih samo za enkratno uporabo. Strategije odstranjevanja odpadkov vključujejo recikliranje, odlaganje in sežiganje. Pri sežigu in sosežigu, odvisno od številnih dejavnikov, vsakokrat nastaja in se v ozračje sprošča mešanica strupenih snovi. Kombinacija le-teh ima lahko različne učinke na zdravje ljudi in okolje, saj se nevarne snovi preko suhe in/ali mokre depozicije odlagajo na zemljino in v površinske vode ter posledično prehajajo v podtalnico. Škodljive plinaste snovi in delci različnih velikosti nastajajo tudi med proizvodnjo cementa. Izsledki sistematičnega pregleda literature kažejo, da cementna industrija predstavlja tveganje za povečevanje koncentracije težkih kovin in policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) v okoliških zemljinah. To je pomembno, saj smo preko zemljine, vode, predvsem pa hrane rastlinskega in živalskega izvora, onesnaževalom izpostavljeni tudi ljudje.

Cilji raziskovalnega projekta so naslednji:

1. z uporabo dostopnih okoljskih podatkov o kakovosti zunanjega zraka, stanja voda in stanja tal ter dostopnih zdravstvenih podatkov na obravnavanem območju v okolici cementarne Salonit Anhovo (v nadaljevanju: na modelnem območju) ugotoviti povezanost med obratovanjem cementarne Salonit Anhovo na zdravstveno stanje prebivalcev. Pri tem je treba ugotoviti časovno in prostorsko analizo povezanosti med okoljskimi in zdravstvenimi podatki na populacijski ravni;
2. v kolikor obstoječi okoljski podatki iz prejšnjega odstavka niso zadostni, se izvede dodatna vzorčenja in analiza okoljskih vzorcev (pilotna raziskava);
3. ugotoviti obseg območja vpliva Salonita Anhovo na kakovost zunanjega zraka, pri čemer se uporabljajo ustrezni disperzijski modeli širjenja onesnaženosti zraka;
4. oceniti povezanost med izpostavljenostjo prebivalcev okoljskim dejavnikom tveganja in zdravjem;
5. na podlagi rezultatov študije podati ukrepe za izboljšanje stanja okolja in zdravja.

Za razvoj in vpeljavo celostnega javnozdravstvenega pristopa smo oblikovali konzorcij, ki vključuje strokovnjake s področja javnega zdravja (NIJZ, NLZOH, OI Ljubljana) in klinične medicine (UKC Ljubljana) ter okoljskih strok (ARSO, ULBF, UNG, GeoZS, IJS). Epidemiologi z Onkološkega inštituta Ljubljana bomo s podatki Registra raka Republike Slovenije v projektu ocenjevali morebitne presežke raka v modelnem okolju Anhovega ter preverili morebitne povezave z onesnaženim okoljem.

Oblak Teja, Carli Tanja, Zadnik Vesna, Samec Niko, Kukec Andreja. Povezanost med rakom in onesnaževali, ki nastanejo v procesih sežiga in sosežiga odpadkov: krovni pregled literature. Onkologija 2023(2): 26–38. doi:10.25670/oi2023-007on.

Priloge k članku: 
• Priloga 1 – Iskalne strategije za krovni pregled literature po elektronskih podatkovnih zbirkah.
• Priloga 2 – Značilnosti vključenih dokumentov z oceno metodološke kakovosti.
• Priloga 3 – Povzetek rezultatov metaanaliz z oceno kakovosti dokazov.
• Priloga 4 – Povzetek rezultatov sistematičnih pregledov literature z oceno kakovosti dokazov.
• Priloga 5 - Povzetek rezultatov humanega biomonitoringa.