Značilnosti malignih neoplazem, pomembne za diagnozo, napoved poteka bolezni in izida zdravljenja

Nosilec programa: prof. dr. Nikola Bešić

 

Glavni namen našega raziskovalnega programa je izboljšati diagnostične metode in optimizirati zdravljenje bolnikov z rakom, zato na programu sodelujemo raziskovalci in strokovnjaki iz laboratorijev, oddelka za radiologijo in klinike. Raziskali bomo tumorske označevalce, katere bomo dobili z uveljavljenimi načini diagnostike: citologijo, patologijo, pretočno citometrijo, citogenetiko, molekularno genetiko in radiološkimi metodami. Ugotavljali bomo uporabnost markerjev za ugotavljanje poteka bolezni in njihov napovedni pomen. V naslednjem obdobju bodo naše raziskave  potekale na področju levkemij, limfatičnih novotvorb, raka ščitnice, ledvic, prostate, dojke in  pljuč. Na področju levkemij pri odraslih bolnikih bomo določili, kateri maligni kloni rakastih celic so prisotni pred, med in po končanem zdravljenju in ob ponovitvi bolezni. Izsledki nam bodo pomagali pri načrtovanju ustreznega zdravljenja, oziroma izbiri ustreznega biološkega zdravila. Pri levkemijah, pljučnem raku in pri raku Huerthlejevih celic ščitnice (RHCŠ) bomo preverili, če mikro RNA lahko služijo kot tumorski označevalci. Pri RHCŠ bomo preverili, če so mikro RNA uporabni za razlikovanje med RHCŠ in adenomom in ali so označevalci za večjo možnost zasevanja tumorja. Na področju dojke bomo ugotovili pogostost translokacije ALK pri trojno negativnem raku dojk. Raziskava ima velik praktičen pomen, saj bi prisotnost translokacije omogočila, da bi lahko te bolnice, ki imajo slabo prognozo, zdravili s tarčnimi zdravili. Na področju citologije in patomorfologije raka dojke bomo preverili zanesljivost določitve napovednih dejavnikov (MIB-1 in S-faza celičnega ciklusa) na citoloških vzorcih v primerjavi z določitvijo na histološkem materialu in uporabnost multitumorskih tkivnih mrež v rutinski diagnostiki. Na področju raka dojk bomo tudi raziskali, če s pomočjo izpopolnjenih metod slikanja dojke z magnetno rezonanco (MR) lahko ugotovimo učinkovitost neoadjuvantnega sistemskega zdravljenja s citostatiki in/ali biološkimi zdravili. Analizirali bomo napovedne in prognostične dejavnike in način zdravljenja za izbrane skupine bolnic z rakom dojke, za katere menimo, da bi na osnovi naših ugotovitev lahko spremenili mednarodne smernice zdravljenja. Na področju raka pljuč bomo analizirali patohistološke, molekularno genetske, radiološke in klinične dejavnike pri dveh skupinah bolnikov z nedrobnoceličnim rakom pljuč: 1.) tiste, ki kljub oddaljenim zasevkom živijo dlje kot 10 let in 2.) bolnike s pljučnim rakom, ki so mlajši od 40 let. Pri slednjih bomo razen standardnih metod diagnostike uporabili tudi metode molekularne genetike, farmakogenomike in citogenetike. Tudi te raziskave so izvirne, saj je o teh bolnikih v literaturi izjemno malo podatkov, zato bodo podatki zelo relevantni pri zdravljenju takih bolnikov. Potencialni vpliv vseh teh raziskav je v tem, da bodo izsledki pomagali pri izbiri zdravila, da bo čimbolj učinkovito, a hkrati tudi čim manj toksično.

Podatki o programu so objavljeni na spletni strani SICRIS: Značilnosti malignih neoplazem, pomembne za diagnozo, napoved poteka bolezni in izida zdravljenja.