OI Ljubljana
Eng

Navodila in obvestila preiskovancem/bolnikom za odvzem biološkega materiala

ODVZEM BIOLOŠKEGA MATERIALA

Odvzem biološkega materiala za ambulantne paciente poteka na štirih odvzemnih mestih laboratorija v pritličju stavbe D, za hospitalizirane paciente pa na bolnišničnih oddelkih. Odvzeti material se transportira v laboratorij s pnevmatsko cevno pošto. Zunanji naročniki v laboratorij pošljejo že odvzeti biološki material skupaj z naročniškim listom.

Biološki predanalitični dejavniki, ki lahko vplivajo na rezultate laboratorijskih preiskav

Poleg bolezni povzročajo spremembe rezultatov laboratorijskih preiskav tudi različni biološki dejavniki:

  • To so dejavniki, na katere lahko vplivamo, in so: post, dieta, telesna teža, prehrana, mišična masa, telesna aktivnost, počitek, uživanje alkohola, nosečnost ter vnos zdravil.
  • Biološki dejavniki, na katere ne moremo vplivati, pa so: starost, spol, rasa in dedni dejavniki.

Zaužiti obrok hrane ali post imata neposreden vpliv na metabolizem v organizmu in s tem tudi na rezultate nekaterih laboratorijskih preiskav. Priporoča se standardiziran odvzem venske krvi zjutraj na tešče, kar pomeni, da se odvzem krvi opravi 12 ur po zadnjem obroku. Vendar pa je večino laboratorijskih preiskav možno izvesti tudi v krvnih vzorcih, odvzetih v popoldanskem času in se tako prilagoditi obravnavi pacientov, različnim možnostim ter potrebam posameznega naročnika/uporabnika (klinike, bolnišnice, ambulante, laboratorija).

Na spremembe rezultatov laboratorijskih preiskav vplivajo tudi biološki ritmi. Biološki ritmi so ciklične periode, ki lahko trajajo različno dolgo. V klinični biokemiji so najpomembnejši tisti ritmi, ki trajajo v povprečju 1 dan (20 do 28 ur) in jih imenujemo cirkadialni ritmi. V praksi to pomeni, da so v vzorcih, odvzetih ob različnih urah dneva, koncentracije analitov različne. Pri nekaterih analitih so te razlike zelo majhne (tudi pod 1 %), pri nekaterih pa so razlike tudi 100-odstotne (železo, kortizol).

Pri interpretaciji in spremljanju rezultatov laboratorijskih preiskav ter njihovem vrednotenju glede na orientacijske referenčne vrednosti morajo zdravniki in laboratorijsko osebje upoštevati vse dejavnike ter okoliščine, ki lahko vplivajo na njihove vrednosti. Med te dejavnike, poleg bolezenskega stanja pacienta, sodijo tudi čas odvzema, odvzem na tešče, prehranjevalne navade in vnos zdravil. Glede vnosa hrane in zdravil, ki jih redno jemlje, naj se pacient pred odvzemom krvi posvetuje z zdravnikom.

ODVZEM KRVI

Za odvzem krvi uporabljamo zaprt sistem vakuumskih epruvet. S takšnim načinom odvzema vedno odvzamemo natančno količino krvi in hkrati zmanjšamo tveganje za nastanek okužb.
Dan pred odvzemom krvi naj pacient po možnosti ne izvaja večjih fizičnih naporov in se izogiba psihičnim naporom. Znano je, da so zaradi telesnega napora pred odvzemom krvi med rezultati laboratorijskih analiz lažno zvišani rezultati proteinov in na njih vezanih snovi, kot so laktat, urat in kreatinin. Zaradi spremembe prepustnosti celičnih membran pa so lahko zvišane tudi vrednosti nekaterih encimov. Velikost sprememb je odvisna od časa trajanja in intenzivnosti fizične aktivnosti. Pri psihičnem stresu se sproščajo kateholamini in kortikosteroidi, ki povzročajo spremembe v intermedialnem metabolizmu ogljikovih hidratov ter lipidov. Zaradi stimulacije nadledvične žleze se zvišajo vrednosti glukoze in encimov skeletne muskulature.
Vnos hrane, kajenje, alkohol in kofein pred odvzemom krvi različno vplivajo na koncentracijo metabolitov, encimov ter substratov v krvi. Zato naj se pacient pred odvzemom krvi izogne vnosu alkohola, nikotina in kofeina. Glede vnosa hrane in zdravil, ki jih redno jemlje, naj se pacient pred odvzemom krvi posvetuje z zdravnikom. Odvzem vzorca krvi naj se zagotovi pred terapevtskimi in diagnostičnimi posegi, ki bi lahko vplivali na rezultat analize (npr. prostata specifični antigen).
Neposredno pred odvzemom krvi bi moral pacient vsaj nekaj minut počivati in se psihično umiriti 

ODVZEM URINA

Urinske vzorce ločimo glede na čas in način odvzema. Najpogosteje za preiskave v urinu uporabljamo priložnostni vzorec urina, ki ga pacient odda v kateremkoli času dneva. Zdravnik se lahko odloči preiskave izvesti v zbirnem vzorcu urina (običajno 24-urni zbirni urin), zaradi vpliva bioloških ritmov, telesnega napora, hidracije in presnove na hitrost oz. količino izločanja določene snovi.

Odvzem priložnostnega vzorca urina
Za osnovne preiskave urina uporabljamo priložnostni vzorec. Pacient v urinski lonček zbere 30 do 50 ml srednjega curka vzorca urina in ga odda v sanitarnih prostorih odvzema biološkega materiala, v pritličju stavbe D. V primeru manjšega volumna oddanega urina se lahko zgodi, da nekaterih preiskav ne moremo opraviti. Zaradi možne kontaminacije vzorca naj ženske v času menstruacije ne oddajo vzorca urina. Za analize priložnostnega urina priporočamo, da pacient pred oddajo urinskega vzorca ne urinira vsaj 1 do 2 uri, za preiskave, s katerimi se določa rast bakterijskih kolonij, pa vsaj 4 do 8 ur.

Odvzem zbirnega vzorca urina
Ko zdravnik naroči preiskave iz zbirnega urina (24-urni urin), pacient na oddelku dobi zbiralnik za urin z natančnimi navodili za zbiranje urina. Takoj po končanem zbiranju pacient po navodilih odčita volumen zbranega urina in odliti del urina v urinskem lončku preda laboratorijskemu osebju na odvzemu biološkega materiala. Najpogostejše napake pri zbiranju 24-urnega vzorca urina so: pozabljeno uriniranje v zbiralnik za urin, politje že zbranega urina, zbiranje urina manj ali več kot 24 ur, nepravilno odčitan volumen zbranega urina ali neodčitan volumen zbranega urina. V primeru navedenih napak je treba zbiranje 24-urnega urina ponoviti.

ODVZEM BLATA

V laboratoriju izvajamo tudi preiskavo blata na prikrito krvavitev. Posodice za zbiranje vzorcev blata z navodili za zbiranje blata dobi pacient v prostorih za odvzem biološkega materiala ali na oddelku oz. v ambulanti.

 

Podrobnejše in ostale informacije lahko najdete v Laboratorijskem vodniku za paciente (povezava). 

 

 

 

© 2018 - Onkološki inštitut Ljubljana