OI Ljubljana
Eng

MUTYH gen

Uvod. Z genom MUTYH povezana polipoza ali MAP je oblika družinske adenomatozne polipoze, ki je bila prvič opisana leta 2002. MAP je prvi znan polipozni sindrom, ki se deduje avtosomno recesivno (je avtosomno recesivna oblika družinske adenomatozne polipoze). Prisotnost mutacij v obeh alelih gena MUTYH poveča tveganje za razvoj polipov in nastanek raka debelega črevesa in danke pri nosilcih mutacij. Mutacije v genu MUTYH predstavljajo vzrok za AFAP ali FAP pri 10-30% bolnikov z rakom debelega črevesa in danke brez dokazanih dednih mutacij v genu APC. Povprečno nosilci mutacij v genu MUTYH zbolijo za rakom debelega črevesa in danke pri 48. letih starosti. Verjetnost, da bodo nosilci mutacij zboleli za rakom debelega črevesa in danke je 19% pri starosti 50 let in 43% pri starosti 60 let.

Metoda. Za presejanje/pregled vseh eksonov in obeksonskih regij gena MUTYH uporabljamo metodo sekvenciranja druge generacije – NGS (Illumina TruSight Cancer Panel). Potrditev mutacij določenih z NGS poteka s sekvenciranjem po Sangerju, ki ga uporabljamo tudi za določanje/potrjevanje že znanih zarodnih mutacij. Velike delecije in duplikacije določamo z metodo MLPA.

Vloga gena v celici.


MUTYH – mutY homolog E. coli (MYH, CYP2C); na kromosomu 1p34

Gen MUTYH spada v skupino genov, ki so odgovorni za popravljanje napak v DNK. Produkt gena je DNK glikozilaza, ki spada med encime popravljalne poti BER (angl. Base Excision Repair). Njena vloga je, da popravlja napake v DNK, ki so nastale kot posledica oksidacije gvanina (Slika 1). Zaradi mutacij v genu MUTYH je zmanjšana aktivnost glikozilaze, kar povzroči kopičenje somatskih mutacij predvsem v genih APC in KRAS ter posledično nastanek raka debelega črevesa in danke.

 

 

 

© 2018 - Onkološki inštitut Ljubljana