Na današnji 25. seji Sveta OI so člani med drugim obravnavali program dela in finančni načrt za letošnje leto. Generalna direktorica OI Andreja Uštar je poudarila, da OI načrtuje izravnane prihodke in odhodke. Dejavniki, ki lahko vplivajo na realizacijo zastavljenih ciljev in delovanje OI pa izhajajo iz epidemije Covid-19, ki je prostorsko stisko inštituta še poglobila. Poleg tega se OI sooča tudi s kadrovsko stisko, ki je v času epidemije še bolj izrazita, in sicer zaradi tveganja z okužbami in posledično večjo odsotnostjo zaposlenih ter uvedbo novih delovišč in delovnih procesov, ki jih je bilo potrebno za zagotavljanje varnosti bolnikov in zaposlenih nujno uvesti. Kljub temu OI načrtuje vzdržno poslovanje in gospodarno upravljanje, nadaljujejo se aktivnosti za pridobitev mednarodne akreditacije za onkološke centre OECI, aktivnosti za reševanje prostorske problematike, posodabljanje informacijskega sistema, izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih ter krepitev terciarne dejavnosti.

Glede na lansko realizacijo bodo prihodki višji za 4,4 % oz. za 6,7 milijonov, predvsem  zaradi večjih načrtovanih prihodkov iz opravljenih zdravstvenih storitev, ki se financirajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Načrtovani odhodki so glede na realizacijo 2020 višji za 4,7 % oz. za 7,1 milijonov, predvsem zaradi višjih stroškov zdravil in stroškov dela tudi zaradi novih zaposlitev. Za investicije je namenjenih 19,8 milijonov. K finančnemu načrtu mora podati soglasje tudi Ministrstvo za zdravje.

Strokovna direktorica OI izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med. je članom predstavila delovni program inštituta. Poudarila je, da si prizadevajo, da  bo onkološka dejavnost navkljub epidemiji še naprej potekala nemoteno, z upoštevanjem vseh epidemioloških ukrepov za varno obravnavo. Pri številu ambulantnih pregledov načrtujejo 2 % rast glede na realizacijo v preteklem letu, predvsem zaradi pričakovane naraščajoče incidence raka. Pri presejalnih programih bo realizacija primerljiva z lanskim letom, pri specialistični ambulantni dejavnosti pa se pričakuje 5 % rast. Višjo realizacijo ambulantnih storitev glede na leto 2020 se pričakuje predvsem pri podpornih dejavnostih kot so psihoonkologija, nevrologija, fizioterapija, genetsko svetovanje in na oddelku za klinično prehrano. V sklopu slikovne diagnostike načrtujejo 15 % rast obsega CT programov glede na leto 2020 zaradi večjega pričakovanega števila napotitev. Pri programih MR, UZ, mamografije, PET-CT in radiološka obravnava PET-CT bo realizacij primerljiva s preteklim letom, pri molekularni diagnostiki pa se načrtuje večji obseg programa v letu 2021 kar za 172,6 %.

Strokovna direktorica je predstavila tudi poročilo o čakalnih dobah. Poudarila je, da OI dosledno sledi navodilom o dopustnih čakalnih vrstah in si prizadeva, da pri onkoloških bolnikih za sprejete vrste zdravstvenih storitev (VZS; prvi, kontrolni in konzilijarni pregled) nima nedopustnih čakalnih dob. Vsi bolniki, ne glede na stopnjo nujnosti, prejmejo datum za ambulantni pregled znotraj 14 dni, bolniki poslani pod nujno (napotnica označena z 1) so pregledani takoj, vsekakor pa znotraj 24 ur.