Na zadnji seji Sveta OI, ki je bila 27.2.2020, so člani potrdili Letno poročilo za leto 2019 ter z dnem 1.5.2020 imenovali izr. prof. dr. Ireno Oblak, dr. med. za strokovnega direktorja OI. Lani je OI v hospital sprejel 16.456 bolnikov, opravili so 145.636 vseh specialističnih pregledov, 3919 kirurških posegov in tudi pri obsevanjih dosegli izjemno visoke številke. Kljub temu, da je UKC Maribor prevzel del obsevanih, je bilo v letu 2019 obsevanih 4698 vseh bolnikov. Povečali so število naprednih tehnik obsevanja, stereotaktično obsevanje kar za 45 %. »Pričakovano povečanje incidence raka je tudi v preteklem letu zahtevalo racionalizacijo dela, veliko entuziazma in sodelovanja vseh zaposlenih, da je bila obravnava velikega števila bolnikov z vedno bolj zahtevnimi oblikami zdravljenja res kakovostna, kljub pomanjkanju kadra«, poudarja generalna direktorica OI Zlata Štiblar Kisić. Trenutno je na OI nekaj preko 1.200 zaposlenih. Zaradi pomanjkanja kadra na trgu dela so številni razpisi prostih delovnih mest neuspešni.
V letu 2019 je OI uspešno končal sanacijo in tudi izvedel večino sanacijskih ukrepov. Glavna cilja sanacije, t.j. tekoče poslovanje brez izgub ter zagotavljanje kakovostne izvedbe zdravstvenih storitev, sta bila tudi v letu 2019 vsekakor dosežena. Pokrite so tudi vse izgube iz preteklih let, kljub temu, da je moral OI sanacijska sredstva v celoti vrniti v proračun.
Presežek prihodkov nad odhodki, izkazan v bilanci stanja in zmanjšan za presežek po določilih zakona, ki ureja fiskalno pravilo, za leto 2019 znaša 2.431.481 EUR. Svet OI je sklenil, da se ta presežek, ki se lahko uporabi za opravljanje in razvoj temeljne dejavnosti OI, nameni za investicije, ki bodo pričete v letu 2020. Sklep pa bo veljaven, ko ga potrdi ustanovitelj.
V letu 2019 so na OI pospešeno pripravljali nov oddelek za kirurško obravnavo bolnikov v dnevni bolnišnici. Nov oddelek za vstavljanje žilnih dostopov pa je omogočil zelo velikemu številu bolnikov, ki prejemajo kemoterapijo preko vstavljenih žilnih dostopov (VAP-ov) bolj varno aplikacijo zdravil. Uspešno je bila izpeljana vsakoletna presoja za mednarodno akreditacijo AACI (American Accreditation Commission International), ki dokazuje skladnost organizacije in delovanja inštituta z zahtevami standardov. Mednarodni certifikat AACI je tudi uradno potrdilo, da se zaposleni na OI trudijo za najboljšo možno oskrbo bolnikov in se ti lahko počutijo varne, njihova obravnava pa je na najvišji ravni.
V nadaljevanju so predstavljeni strokovni dosežki v letu 2019:
I. Diagnostična dejavnost
Za diagnostične oddelke je velik dosežek ustanovitev konzilija o multigenskem testiranju za bolnike z redkimi raki in rakom neznanega izvora. Na konziliju bodo obravnavani vsi pacienti, pri katerih bo multigensko testiranje izvedeno. Člani konzilija so iz sektorjev za internistično onkologijo, kirurgijo, radioterapijo, molekularno diagnostiko, patologijo, citopatologijo, onkogenetiko. V sklopu mamarnega tima je bil uveden nov konzilij za tipne rake dojk, kjer bolnice dobijo takojšnjo in najbolj primerno obravnavo vseh vej onkologije - »vse na enem mestu«.
Oddelek za radiologijo
Dobili smo nov robotski rentgenski aparat za slikanje pljuč in skeleta, pri katerem izpostavljamo dve prednosti, in sicer nižje doze ter enostavnejše delo, saj nepokretnih bolnikov ni potrebno več prelagati na RTG mizo, to pa je lažje tudi za bolnike. Konec l. 2019 smo uvedli novo preiskavo – kontrastno mamografijo.
Oddelek za molekularno diagnostiko
V letu 2019 smo v Oddelku za molekularno diagnostiko uspešno uvedli večgensko testiranje različnih vrst tumorjev. Za rutinske potrebe postavitve natančnejše diagnostike in/ali za odločanje o najprimernejšem tarčnem zdravljenju, smo validirali obsežen panel, ki vključuje testiranje 170 različnih genov, povezanih z rakom. V nadaljevanju natančnejših opredelitev genskih sprememb v tumorjih smo vpeljali še širši panel, ki vključuje več kot 500 genov. Z uvedbo večgenskega testiranja v tumorjih smo našim bolnikom omogočili diagnostiko in zdravljenje po najsodobnejših mednarodnih smernicah in s tem možnost uporabe učinkovitih tarčnih zdravil.
Prav tako smo v prejšnjem letu začeli z določanjem metilacijskega statusa v štirih genih - MLH1, MSH2, MSH6 ali PMS2, ki so odgovorni za popravljanje napak nastalih pri podvojevanju DNK – MMR (angl. MisMatch Repair) geni. Zarodne mutacije v omenjenih genih so povezane z nastankom sindroma Lynch in različnimi vrstami raka, ki nastanejo v sklopu tega sindroma (rak debelega črevesa in danke, rak endometrija, želodca, hepatobiliarnega trakta, jačnikov, rak na možganih in dr.). Prisotnost hipermetilacije gena MLH1 v tumorju in/ali dokazana mutacija V600E v genu BRAF izključuje sindrom Lynch in govori za sporadično obliko raka. Bolniki brez zarodnih mutacij v MMR genih in z dokazano hipermetilacijo MLH1 so prav tako obravnavani kot bolniki s sporadično obliko raka. Vpeljava sočasnega določanja metilacijskega statusa MMR genov in določanja mutacije V600E v genu BRAF v tumorjih, nam pomaga da z veliko zanesljivostjo ločimo sporadične oblike raka od tistih, ki so nastale kot posledica sindroma Lynch. Zgodnje prepoznavanje oseb s sindromom Lynch omogoča pravilno spremljanje in zgodnje odkrivanje ali preprečevanje nastanka raka. Omenjamo še začetek delovanja NGS konzilija, ki je nastal na skupno pobudo molekularne diagnostike in patologije. Namen tega konzilija je, da strokovno opredeljuje primere, ki so upravičeni do multigenskega testiranja in ustrezna večnivojska interpretacija rezultatov testiranja.
II. Sektor internistične onkologije
Na področju sistemskega zdravljenja raka smo v letu 2019 uvajali nova zdravljenja in sicer »polatuzumab vedotin« pri bolnikih s ponovljenim ali neodzivnim difuznim veliko celičnim limfomom, »alpelisib« v zdravljenju razsejanega hormonsko odvisnega, HER2 negativnega raka dojk, »entrektinib« pri bolnikih s solidnimi tumorji s fuzijo gena NTRK ali pri bolnikih s nedrobnoceličnim rakom pljuč (NDRP) s fuzijo gena ROS1, »olaparib« pri razsejanem, BRCA pozitivnem raku dojk in vzdrževalno zdravljenje pri bolnikih z razsejanim adenokarcinomom trebušne slinavke, »talazoparib« pri razsejanem BRCA pozitivnem raku dojk in prostate ter »capmatinib« in »darvulomab« pri razsejanem raku pljuč.
V okviru študentskega raziskovalnega dela pod mentorstvom internistke onkologinje doc. Cvetke Grašič Kuhar je bila izdelana mobilna aplikacija za bolnice z rakom dojk za poročanje neželenih učinkov zdravljenja s kemoterapijo in tarčnimi zdravili.
Na področju raka dojk pa smo v sodelovanju vseh kliničnih strok na Onkološkem inštitutu, psihoonkologov, prehranskih strokovnjakov, družinskih zdravnikov ter specialistov rehabilitacijske medicine in fiziatrije pripravili smernice celostne rehabilitacije bolnic z rakom dojk.
III. Sektor operativnih dejavnosti
Enota za osrednje venske katetre (OVK), ki jo vodi anesteziologinja dr. Mojca Gašperin, uspešno deluje od septembra 2018. V letu 2019 so pod njenim mentorstvom pričela z delom še dva zdravnika ter diplomirana medicinska sestra ter diplomirani medicinski tehnik, ki sedaj opravljajo delo samostojno in tako vsakodnevno uvajajo popolnoma implantirane OVK s podkožnim prekatom (VAP) in periferno uvedene OVK (PICC). Poleg tega nam nov informacijski sistem omogoča, da so vsi OVK zabeleženi v informacijskem sistemu, kar omogoča nadzor nad kakovostjo dela. Na ta način dobi OVK bistveno več onkoloških bolnikov, kar pomembno prispeva h kvalitetni in strokovni obravnavi bolnika.
IV. Sektor radioterapije
V Sektorju za radioterapijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana smo v aprilu 2019 pričeli z obsevanjem bolnikov na enem izmed najnaprednejših obsevalnih aparatov. Gre za prvi tovrsten aparat v Sloveniji, njegove velike prednosti pa so večja hitrost obsevanja ter hitrost in učinkovitost verifikacije položaja bolnika. S tem je poleg hitrosti povečana tudi natančnost samega obsevanja.
Aparat omogoča praktično vse napredne obsevalne tehnike. Poleg standardnega tridimenzionalnega konformnega obsevanja (angl. »3-D conformal radiotherapy« - 3DCRT) lahko izvajamo tudi bolj kompleksne tehnike, kot so intenzitetno-modulirano obsevanje (angl. »intensity modulated radiotherapy« - IMRT) in volumetrično-modulirano rotacijsko obsevanje (angl. »volumetric modulated arc therapy« -VMAT). Aparat omogoča tudi izvajanje vseh stereotaktičnih tehnik. Tako omogoča zdravljenje možganskih zasevkov s stereotaktično radioterapijo glave (angl. »stereotactic radiotherapy« - SRT) ali s stereotaktično radiokirurgijo (angl. »stereotactic radiosurgery« - SRS), izvajamo pa lahko tudi stereotaktično obsevanje tumorjev izven glave (angl. »stereotactic body radiotherapy« - SBRT). Pomembna tehnološka rešitev, ki jo aparat nudi za zdravljenje z radiokirurgijo in nas uvrša med redke centre v Evropi, ki se trenutno lahko z njo pohvalijo, je t.i. HyperArc™ High-definition Radiotherapy. S tem sistemom natančnost in varnost radiokirurgije še dodatno povečamo, radiokirurgijo, ki je sicer zamudna, pa lahko tudi hitreje izvajamo, saj je sama izvedba povsem avtomatizirana, tudi če hkrati obsevamo več možganskih tumorjev.
Aparat omogoča tudi optično spremljanje površine bolnika (angl. »Optical Surface Monitoring System (OSMS)), moderno tehnologijo, namenjeno preverjanju in spremljanju bolnikove lege pred in med obsevanjem, kar še poveča natančnost in varnost obsevanja. Uporabljamo lahko tudi tehniko aktivnega nadzora dihanja (angl. »Respiratory Gating«), kar pri določenih tumorjih omogoča boljše ščitenje zdravih tkiv oziroma večjo natančnost obsevanja.
V Sektorju radioterapije OIL, kjer opravimo letno okrog 6000 radioterapevtskih posegov pri približno 5000 bolnikih, se tako po naboru razpoložljivih tehnik obsevanja izenačujemo z uveljavljenimi obsevalnimi centri v tujini. Kolektiv sektorja za radioterapijo je na novo pridobitev, ki jim omogoča učinkovitejše in še bolj kvalitetno delo, izredno ponosen.
V. SKUPNE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI
Enota za klinično prehrano (EKP)
Ker personalizirana presnovna podpora in dobro prehransko stanje bolnikov z rakom izboljša učinkovitost zdravljenja rakastih bolnikov ter njihovo preživetje, je ključni sistemski ukrep, ki ga je prispevala EKP, strokovno podkovana Uvedba in testiranje klinične poti v okviru Projekta MZ za prehransko podporo bolnikov z rakom med bolnišničnim zdravljenjem.
Z nakupom naprave za densitometrijo (DEXA) izboljšujemo diagnostiko prehranskega stanja bolnikov, saj je z napravo omogočeno uvajanje dodatnega določanja prehranskega stanja bolnika z meritvijo sestave telesa. Tovrstna meritev predstavlja zlati standard opredelitve prehranskega stanja in deleža funkcionalne mase na področju klinične prehrane.
Ključni je tudi prispevek zaposlenih na OI pri izvedbi Evropske šole klinične prehrane (udeleženci iz 27 držav). Integrirano se uvaja telesna aktivnost in prehranska obravnava kot paralelna terapevtska pot pri preoperativnem zdravljenju raka dojke s kemoterapijo (pilotno testiranje v okviru Projekta MZ). Gre za prvo tovrstno integrirano vključevanje telesne aktivnosti in prehranske podpore v zdravljenje raka. Vključujemo koncept prehabilitacije v zdravljenje kirurških pacientov (sodelovanje kirurškega sektorja in EKP).
EKP se je aktivno vključila v začetek poučevanja klinične prehrane na MF Ljubljana.
Oddelek za akutno paliativno oskrbo
Evropsko združenje za internistično onkologijo (ESMO) je na evropskem onkološkem kongresu Onkološkemu inštitutu podaljšalo akreditacijo Center odličnosti na področju paliativne oskrbe, in sicer za obdobje 2019-2021.
Uspešna obnovitev akreditacije je pomemben odraz našega sledenja sodobnim pristopom oskrbe bolnikov z neozdravljimi oblikami raka, ki se usmerjajo na to, da je obravnava posameznega bolnika v največji možni meri prilagojena njegovim individualnim potrebam. Priznanje za ta dosežek je rezultat tako dela Oddelka akutne paliativne oskrbe kot tudi vseh drugih zaposlenih OI, ki nudijo našim bolnikom paliativno podporo.
Genetsko svetovanje – oddelek onkogenetike
Uvedli smo novo prednostno klinično pot: PREDNOSTNO GENETSKO TESTIRANJE NA ZARODNE MUTACIJE PRI BOLNIKIH Z METASTATSKIM RAKOM PROSTATE/PANKREASA/DOJK/JAJČNIKOV, KI POTREBUJEJO IZVID ZA ZDRAVLJENJE RAKA S PARP INHIBITORJI ZELO HITRO. Do sedaj smo genetsko testirali za zarodne mutacije za namen načrtovanja preventive raka, testiranje za zdravljenje pa sedaj predstavlja novo dejavnost z novim pristopom naše ambulante.
Sodelujemo v mrežju ERN GENTURIS (Evropsko referenčno mrežje za redke bolezni – dedni raki).
Vzpostavili smo državni Register testiranih oseb iz družin, obremenjenih z dednim rakom. Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva je Onkološki inštitut Ljubljana od 1. 1. 2019 odgovoren za upravljanje Registra testiranih oseb iz družin, obremenjenih z dednim rakom, koordinira pa ga naš oddelek onkogenetike. Register testiranih oseb iz družin, obremenjenih z dednim rakom, je namenjen obdelovanju podatkov o incidenci dednega raka, prevalenci in preživetju teh bolnikov, spremljanju, načrtovanju in vrednotenju onkološkega varstva, na podlagi katerih se bodo lahko izvajale epidemiološke in klinične raziskave.
VI. EPIDEMIOLOGIJA, Oddelek za presejanje raka
Državni program ZORA
Zaradi učinkovitega odkrivanja in pravočasnega zdravljenja predrakavih sprememb materničnega vratu v programu ZORA se Slovenija zadnja leta uvršča med evropske države z najmanjšo incidenco raka materničnega vratu (RMV). To je izjemen uspeh, saj je bila v preteklosti Slovenija ena od evropskih držav z največjim bremenom tega raka. V začetku 60' let prejšnjega stoletja je bil rak materničnega vratu po podatkih Registra raka RS drugi najpogostejši rak pri ženskah, incidenca pa je bila primerljiva incidenci v Afriki danes.
V letu 2019 se je Slovenija zavezala k cilju, h kateremu je nedavno pozvala Svetovna zdravstvena organizacija - cilju eliminacije RMV kot javnozdravstvenega problema pri mejni vrednosti 4 novi primeri raka materničnega vratu letno na 100.000 žensk. Ta cilj bomo dosegli s kombinacijo presejanja za raka materničnega vratu, zdravljenja sprememb materničnega vratu in cepljenja proti HPV. Kljub zgodovinsko velikemu bremenu raka materničnega vratu v Sloveniji se s starostno standardizirano incidenčno stopnjo (svetovni standard) 4,9 novih primerov raka materničnega vratu na 100.000 žensk v letu 2017 Slovenija kot ena izmed prvih evropskih držav že približuje temu cilju.
Teh odličnih rezultatov zagotovo ne bi dosegli brez zaupanja slovenskih žensk, ki so program ZORA dobro sprejele in se presejalnih pregledov udeležujejo redno vsake tri leta, ter obenem kakovostnega dela slovenskih ginekologov in medicinskih sester, presejalcev, citopatologov, patologov in drugih strokovnjakov, ki se vsak dan trudijo za zdravje slovenskih žensk. Zasluge gredo zagotovo tudi državi, ki z zakonskimi določili in financiranjem omogoča učinkovito organizacijo programa ZORA z najvišjo kakovostjo storitev. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana smo ponosni, da smo upravljavci programa ZORA. Še naprej se bomo trudili s premišljenimi odločitvami in zavzeto multidisciplinarno ekipo najboljših slovenskih strokovnjakov skrbeti za še nedavno tega nedosegljiv cilj eliminacije raka materničnega vratu v Sloveniji!
Slovenski strokovnjaki v sodelovanju s tujimi izdelali vzorčne simulatorje presejanja za raka materničnega vratu, dojke ter debelega črevesa in danke za Slovenijo in za države Vzhodne Evrope
V letu 2019 smo slovenski strokovnjaki presejalnih programov ZORA in DORA (Onkološki inštitut Ljubljana) ter SVIT (Nacionalni inštitut za javno zdravje) v sodelovanju s tujimi strokovnjaki zaključili večletno delo na matematičnih modelih presejalnih programov. V okviru mednarodnega projekta EU-TOPIA (Obzorje 2020), katerega slovenski partner je Onkološki inštitut Ljubljana, smo izdelali slovenske različice priznanega nizozemskega simulatorja presejanja MISCAN in tako postali četrta država na svetu, ki bo lahko uporabljala nacionalno različico tega simulatorja pri vseh pomembnih odločitvah glede morebitnih sprememb presejalnih politik za rake. Simulator na podlagi podatkov o naravnem poteku bolezni, značilnosti populacije in rezultatov posameznega presejalnega programa izračuna, kako bi morebitna sprememba presejalne politike (na primer zamik začetka presejanja ali sprememba presejalnega intervala) na populacijski ravni spremenila breme bolezni, potrebe po zdravstvenih storitvah ter stroške programa. To je izjemno pomembno zato, ker ima vsakršna sprememba presejalne politike lahko velik učinek na zdravje prebivalcev in potrebe po virih v zdravstvenem sistemu, saj se presejalnih programov za rake letno udeleži skupaj več sto tisoč ljudi.
V programu ZORA bomo simulator uporabili v projektu presoje prenove presejalne politike, ki nam ga kljub odličnim rezultatom programa nalagajo nedavno dopolnjene Evropske smernice za zagotavljanje kakovosti v presejanju za raka materničnega vratu. V naslednjih letih bomo preverjali, katerim ženskam presejanje s testom HPV koristi bolj kot dosedanje presejanje z brisom materničnega vratu za citološki pregled in obratno, ter kako bi sprememba presejalne politike obremenila zdravstveni sistem in blagajno. Verjamemo, da bomo prav z uporabo simulatorja izbrali presejalno politiko, ki bo slovenskim ženskam tudi v prihodnje uspela zagotavljati najboljšo možno obravnavo, ki bo najbolje prilagojena slovenskim razmeram in zato tudi najbolj učinkovita.
Simulatorji slovenskih presejalnih programov so prilagojeni tudi za spletno uporabo in so na voljo strokovnjakom in odločevalcem iz držav Vzhodne Evrope, ki lahko z minimalnim naborom lastnih podatkov simulirajo učinke uvedbe ali spremembe presejanja za določen vrsto raka v svojih državah. Slovenija je bila za vzorčni model izbrana zato, ker je edina država v tej evropski regiji, ki ima na voljo vse potrebne podatke Statističnega urada RS, Centralnega registra prebivalstva, Registra raka RS ter Registrov presejalnih programov ZORA, DORA in SVIT, ki so potrebni za izdelavo simulatorja.