Mednarodna zveza proti raku (UICC), katere člana sta tudi Onkološki inštitut Ljubljana in Zveza slovenskih društev proti raku, že šesto leto 4. februarja organizira Svetovni dan proti raku, ki letos poteka pod geslom Preženimo mite o raku! Svetovni dan raka je namenjen ozaveščanju prebivalstva, politikov in strokovne javnosti o pomenu raka za sodobno družbo. Vsako leto izberejo za geslo enega od ciljev Svetovne deklaracije o raku, letos ponovno petega, ki se glasi: Pregnati je treba napačne predstave in mite o raku.

In na katere zmotne predstave o raku letos opozarjajo na svetovni ravni?

1. O raku se ni treba pogovarjati
Ni res! Čeprav je pogovor o raku dokaj nehvaležna tema, pa je o tej bolezni potrebno govoriti ter s tem širiti informacije o njenem zdravljenju ter nuditi podporo vsem bolnikom in njihovim svojcem. Večino ljudi diagnoza rak pretrese, v njih se prebudijo občutki strahu, jeze, krivde ali osamljenosti … Pogovori s partnerjem, družinskimi člani, prijatelji in kolegi lahko pozitivno vplivajo na psihično stanje bolnika. Prepogosto pogovor o raku še vedno ostaja tabu tema, nemalokrat pa se celo zgodi, da so bolniki stigmatizirani v družbi oz. diskriminirani, zato se tudi nekateri odločijo diagnozo obdržati zase.

2. Simptomi in znaki raka niso vedno očitni
Simptomi in znaki začetne bolezni so praviloma neznačilni, zato jih pogosto pripišemo kakšni drugi, manj nevarni bolezni. Če pa kakršnekoli neobičajne težave trajajo dlje kot dva tedna, se je treba posvetovati z izbranim zdravnikom. Večinoma ne bo šlo za resno bolezen, vendar naj zdravnik presodi, za kakšno bolezen gre.
Na možnost, da lahko gre za raka, je treba pomisliti ob pojavu katerega od naslednjih opozorilnih znakov: spremembe pri odvajanju vode in blata, rana, ki se ne celi, neobičajna krvavitev iz katerekoli telesne odprtine, zatrdlina v dojki ali katerem koli drugem delu telesa, težave pri požiranju, opazna sprememba kožne bradavice ali pigmentnega znamenja, dražeč kašelj ali hripavost.

3.  V zvezi z rakom ni mogoče prav nič narediti
Veliko rakov, ki so bili vzrok smrti v preteklosti, je danes mogoče uspešno preprečiti ali vsaj učinkovito zdraviti.Za preprečevanje raka je pomemben zdrav življenjski slog, zato so pomembni vsi programi, ki spodbujajo zdrav način življenja. Nekajenje, zmernost pri pitju alkoholnih pijač, redna telesna dejavnost in vzdrževanje normalne teže ne varujejo le pred rakom, ampak pred vsemi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. K preprečevanju raka prispevajo še zdrava delovna mesta, zmerno sončenje in preprečevanje vseh okužb, ki so povezane z rakom. Pri vseh teh prizadevanjih pa mora posamezniku pomagati država z upoštevanje zdravja v vseh politikah in vzpostavljanju programov, ki posameznika podpirajo na poti k zdravemu življenjskemu slogu.

4. Nimam pravice do zdravljenja raka
Vsi ljudje imajo pravico do dokazano učinkovitega zdravljenja raka. Na svetovni ravni še posebej, pa tudi med evropskimi državami so razlike v dostopnosti do učinkovitega zdravljenja, kar se kaže tudi v različnem preživetju bolnikov z rakom. Ne glede na možnosti posameznih držav pa mora biti osnovno vodilo bolnikom lajšati trpljenje in jim omogočti najboljše zdravljenje, ki je v danih razmerah mogoče.

Več razlage najdete na spletišču: http://www.worldcancerday.org/.

Pojasnilo o Svetovni deklaraciji proti raku
Zagovorniki obvladovanja raka so leta 2006 ob Svetovnem dnevu raka sprejeli Svetovno deklaracijo o raku. Prenovili so jo med Svetovnim kongresom o raku 2008 na sestanku politikov, voditeljev in zdravstvenih strokovnjakov. Varuh te deklaracije je Mednarodna zveza proti raku (UICC). Njen namen je zmanjšati breme raka do leta 2020, predvsem s pozivom politikom povsod po svetu, da čim prej udejanjijo cilje deklaracije.

Deklaracija ima 11 ciljev in priporočenih dejavnosti, ki bi lahko ustavile in obrnile sedanji rastoči trend rakavih bolezni:
Cilj 1: V vseh državah je treba vzpostaviti učinkovit sistem zdravstvenega varstva.
Cilj 2: Bistveno je treba izboljšati merjenje bremena raka.
Cilj 3: Zmanjšati je treba rabo tobaka in alkohola ter debelost.
Cilj 4: Zagotoviti je treba precepljenost proti hepatitisu in okužbi s HPV.
Cilj 5: Pregnati je treba napačne predstave in mite o raku.
Cilj 6: Več rakavih bolezni je treba odkriti s presejanjem in zgodnjo diagnozo.
Cilja 7: Izboljšati je treba dostop do diagnostike, zdravljenja, rehabilitacije in paliativne
oskrbe.
Cilj 8: Povsod morajo biti pacientom na voljo učinkovita sredstva za lajšanje bolečine.
Cilj 9:  Izboljšati je treba možnost za usposabljanje strokovnjakov s  področja obvladovanja
raka.
Cilj 10: Zmanjšati je treba izseljevanje zdravstvenih delavcev, usposobljenih za zdravljenje
raka.
Cilj 11: Pomembno je treba izboljšati preživetje rakavih bolnikov na vsem  svetu.

Kako naj vlade in zdravstvene agencije podprejo deklaracijo?
• Ustanovijo naj državne odbore, ki bodo skrbeli za udejanjanje ciljev deklaracije.
• Deklaracijo naj prilagodijo svojim razmeram in jo po potrebi razširijo in postavijo natančnejše cilje.
• Države naj sprejmejo državne programe obvladovanja raka, ki bodo podpirali udejanjanje vseh ciljev deklaracije.
• Države naj ustanovijo ali podprejo že delujoče registre raka.
• Države naj zdravstveno politiko in zakonodajo prilagodijo tako, da bo lažje doseči cilj deklaracije.

Posamezniki ali organizacije lahko svojo podporo deklaraciji izrazijo s podpisom na spletni strani UICC (http://www.uicc.org/declaration).

Pojasnilo o Evropskem kodeksu proti raku
Svetovna deklaracija o raku je vodilo politiki, kaj naj ukrene in katere ukrepe naj ponudi prebivalstvu za čim boljše obvladovanje raka. Navodila ljudem, kaj lahko sami naredijo za to, da si zmanjšajo verjetnost bolezni in izboljšajo možnost zdravljenja, pa vsebuje leta 2003 že tretjič prenovljen in dopolnjen Evropski kodeks proti raku. Sestavlja ga enajst nasvetov, ki naj bi jih upoštevali, da bi zmanjšali zbolevnost in umrljivost za rakom.

Prvih šest nasvetov Evropskega kodeksa proti raku, zbranih pod naslovom Nekaterim rakom se lahko izognete in izboljšate svoje zdravje, če začnete živeti bolj zdravo, je namenjenih preprečevanju zbolevnosti za rakom. Nasveti so seveda taki, da njihovo upoštevanje ne varuje le pred rakom, ampak tudi pred drugimi kroničnimi boleznimi, predvsem srca in ožilja, ki so tudi sicer najusodnejše. Zato bi moralo upoštevanje priporočil Evropskega kodeksa izboljšati zdravstveno stanje nasploh.

Izr. prof. dr. Maja Primic Žakelj, dr. med.
Vodja Epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana in
Predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku