Na Onkološkem inštitutu Ljubljana danes poteka 13. dan internistične onkologije.  Strokovno srečanje, ki ga vsako leto organizira Sekcija za internistično onkologijo, je namenjeno predvsem seznanitvi z novostmi v sistemskem zdravljenju na določenem področju v zadnjih letih. Za letošnje srečanje so izbrali redke rake.

Kdaj govorimo o redkih rakih?

Po opredelitvi RARECAREnet sodijo med redke rake tisti, pri katerih je groba incidenčna stopnja* manjša od 6 na 100.000 prebivalcev na leto. Na podlagi te opredelitve velja, da so vsi raki, ki so uvrščeni med pogoste v Evropi, pogosti tudi v Sloveniji, ter vsi, ki so v Evropi uvrščeni med redke, redki v Sloveniji.
RARECAREnet med redke rake uvršča 186 vrst rakov. Med temi je 30 % rakov, ki so izjemno redki (incidenca <1/100.000 prebivalcev na leto; takih je preko 150 rakov).

V Sloveniji redki raki predstavljajo 23 % vseh novo odkritih rakov, kar pomeni okoli 2400 bolnikov letno. Delež je primerljiv z evropskim (22 %). Glede na majhno celotno populacijo Slovenije je absolutno število redkih rakov majhno za vsako posamezno vrsto raka. To pomembno vpliva na načrtovanje obravnave teh bolnikov.

Na splošno imajo bolniki z redkimi raki slabše preživetje kot bolniki s pogostejšimi oblikami rakov. Za optimalno obravnavo morajo biti vsi bolniki z redkimi oblikami raka napoteni v terciarno ustanovo, v kateri je največ izkušenj z njihovim zdravljenjem.

V Sloveniji je 5-letno preživetje bolnikov z redkimi raki 47 %, kar je na ravni evropskega povprečja, a je slabše od preživetja v Severni Evropi. Ima pa Slovenija med vsemi evropskimi državami  najmanjšo razliko med redkimi in pogostimi raki (to znaša 65 %), kar lahko nakazuje manjšo neenakost v obravnavi bolnikov z redkimi in pogostimi raki.

Redki raki so pomemben izziv za onkologe. Pomembno je, da so obravnavani v ustanovi, ki ima z njimi največ izkušenj. Za pridobivanje izkušenj pa je nujno, da se informacije o bolnikih z redkimi raki zbirajo v kliničnih registrih, ki so najboljše izhodišče za klinične raziskave. Nove diagnostične možnosti in odkritje novih, predvsem tarčnih zdravil ter imunoterapija tudi za te bolnike predstavlja novo upanje, poudarjajo današnje predavateljice.

Sekcija za internistično onkologijo, ki deluje pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva, je bila ustanovljena pred trinajstimi leti. Njeno glavno poslanstvo je izobraževanje, predvsem specializantov internistične onkologije, pa tudi specializantov in specialistov drugih strok, ki se pri vsakodnevnem kliničnem delu srečujejo z bolniki z malignimi boleznimi. V ta namen Sekcija organizira različna strokovna srečanja, osrednji dogodek pa je Dan internistične onkologije.

* Incidenca pomeni absolutno število vseh na novo ugotovljenih primerov neke bolezni v točno določeni populaciji v enem koledarskem letu.