Ljubljana, 9. oktober 2024 – Onkološki inštitut Ljubljana (OI) je s strani Evropskega združenja za internistično onkologijo (ESMO) ponovno prejel prestižni naziv ESMO Designated Centre of Integrated Oncology and Palliative Care za obdobje 2025–2027. Mednarodna akreditacija za center odličnosti v paliativni oskrbi potrjuje visoko raven strokovnosti, ki jo inštitut zagotavlja na področju integrirane onkološke in paliativne oskrbe, ter potrjuje kakovost in celostno obravnavo bolnikov, usmerjeno v izboljšanje kakovosti življenja bolnikov in svojcev. Oddelek za akutno paliativno oskrbo na OI je prvo ESMO akreditacijo prejel že leta 2010. Strokovnjaki OI ob prihajajočem svetovnem dnevu paliativne in hospic oskrbe, ki ga obeležujemo drugo soboto v oktobru, pa ob tem opozarjajo, da tako po svetu kot tudi v Sloveniji paliativna oskrba še vedno ni dostopna vsem, ki bi jo potrebovali.
Podatki Svetovne zdravstvene organizacije WHO in Mednarodnega združenja za hospic in paliativno oskrbo kažejo, da paliativno oskrbo vsako leto potrebuje več kot 60 milijonov ljudi. Večina (67 %) je odraslih, starejših od 50 let, vsaj 7 % pa je otrok; potreba po paliativni oskrbi je velika, vendar večini ljudi, ki jo potrebujejo, še vedno ni lahko dostopna. Tudi v Sloveniji potrebe po paliativni oskrbi naraščajo s staranjem prebivalstva in večanjem bremena neozdravljivih bolezni, med katerimi je tudi rak, za katerim vsako leto umre več kot 6.000 Slovencev in Slovenk.
Strokovnjaki opozarjajo na razkorak med potrebami po paliativni oskrbi in kadrovskimi zmožnostmi
Tim oddelka za akutno paliativno oskrbo OI v Sloveniji je edini, ki trenutno izvaja vse dejavnosti specializirane paliativne oskrbe, vključno s triažo, koordinatorstvom in 24-urnim telefonskim svetovanjem, bolnišnično, ambulantno in konziliarno obravnavo ter oskrbo na domu prek mobilne paliativne enote. Poleg klinične obravnave bolnikov je pomemben del njihovega dela tudi izobraževanje tako zdravstvenih strokovnjakov in sodelavcev iz cele Slovenije ter raziskovanje na področju paliativne oskrbe. Dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo Onkološkega inštituta Ljubljana, ob prejemu mednarodne akreditacije poudarja:» Prejem mednarodne akreditacije ESMO za obdobje 2025–2027 je izjemno priznanje našemu trudu, a hkrati želimo opozoriti na izzive, s katerimi se soočamo. Že dlje časa namreč opažamo znaten porast števila bolnikov z rakom, ki se obračajo na oddelek specializirane paliativne oskrbe na Onkološkem inštitutu, mi pa se zaradi kadrovskih stisk le s težavo odzovemo na vse potrebe. Zato si želimo, da se bi paliativna oskrba v Sloveniji razvijala dvonivojsko, to pomeni delitev na osnovno in specializirano paliativno oskrbo, pri čimer bolnika podpremo glede na njegove trenutne potrebe. Večina bolnikov ima osnove potrebe po paliativi oskrbi, kjer lahko odlično podporo nudijo zdravniki družinske medicine in patronažne sestre, okoli 20 % vseh bolnikov pa ima bolj kompleksne potrebe, ko je prav, da se vključijo tudi timi specializiranih enot paliativne oskrbe in sodelujejo z osnovnimi timi.
V zadnjih treh letih smo na našem specializiranem bolnišničnem oddelku za akutno paliativno oskrbo zaznali skoraj 20-odstotno rast obravnav (349 obravnav v letu 2020, 413 v 2023), ambulanta za zgodnjo paliativno oskrbo je prav tako beležila izrazito rast – število pregledov med leti 2020 in 2023 se je skoraj potrojilo (235 pregledov v letu 2020, 651 v 2023). Število konziliarnih napotitev se je v enakem obdobju podvojilo (433 v 2020, 964 v 2023), kar kaže na vse večje prepoznavanje potreb po celoviti obravnavi bolnikov. Še posebej izpostavljam izjemno povečanje števila telefonskih primerov, ki se je povečalo za več kot trikrat (1573 primerov v 2020, 5471 v 2023), kar kaže na vse večjo potrebo po stalni podpori bolnikom, svojcem in zdravstvenim delavcem. Prav tako se je število obiskov na domu, ki jih izvaja naša mobilna paliativna enota, povečalo za več kot petkrat od leta 2021 do 2023 (164 obiskov v letu 2021, 902 obiska v letu 2023). V letu 2024 bodo te številke še višje«.
Zaradi vedno boljšega prepoznavanja potreb in sočasne kadrovske stiske se tim trenutno sooča z velikim pritiskom, da ohranjajo ustrezno oskrbo, vendar dr. Ebert Moltara dodaja: »Kljub trenutnim izzivom ostajamo zavezani zagotavljanju najvišje kakovosti oskrbe in bomo še naprej stremeli k izboljšanju dostopnosti in razvoju paliativne oskrbe tako za bolnike Onkološkega inštituta kot tudi druge.« Podobna situacija je namreč tudi v drugih bolnišnicah v Sloveniji, kjer so ponekod uspeli vzpostaviti paliativne time in kjer se pri izvajanju tega programa prav tako soočajo s kadrovsko stisko. Vendar je vsak dodaten tim kjerkoli v slovenskem prostoru dragocen in pomemben gradnik mreže izvajalcev paliativne oskrbe na vseh ravneh zdravstvenega sistema po celi državi. Za to si že leta prizadevajo tudi v Slovenskem združenju za paliativno in hospic oskrbo pri Slovenskem zdravniškem društvu.
Velike potrebe po paliativni oskrbi zahtevajo celovit pristop, opozarjajo tudi v Državnem programu obvladovanja raka (DPOR).»Tudi v DPOR si zato prizadevamo za izboljšanje dostopnosti in kakovosti paliativne oskrbe za vse bolnike z rakom v državi, ki tako oskrbo potrebujejo. K oblikovanju celovite mreže paliativne oskrbe nas nenazadnje zavezujejo tudi zastavljeni cilji v okviru Državnega programa obvladovanja raka 2022-2026 in Evropskega načrta za boj proti raku,« je izpostavila dr. Sonja Tomšič, dr. med., koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka. Dodala je, da je ob tem izjemno pomembna tudi krepitev medsektorskega sodelovanja med različnimi zdravstvenimi in socialnimi institucijami za zagotavljanje celovite podpore bolnikom in njihovim družinam.
Paliativna oskrba je celostna oskrba bolnika z neozdravljivo boleznijo v vseh obdobjih življenja ter podpora ne le telesnim simptomom, pač pa tudi psihološkim, socialnim in duhovnim stiskam. Pomemben del paliativne oskrbe je tudi podpora svojcem, ki so ključni pri obravnavni bolnikov, predvsem v njihovem zadnjem obdobju življenja.
Strokovnjaki izpostavljajo, da paliativna oskrba ne pomeni oskrbe v zadnjih dneh življenja, temveč je pomembno, da se jo uvede čim prej ob postavitvi diagnoze neozdravljive bolezni, ko je bolnik še v dobrem psihofizičnem stanju in lahko izraža svoje želje, pričakovanja, vrednote in ko se paliativno zdravljenje prepleta s specifičnim zdravljenjem osnovne bolezni, kot je npr. kemoterapija. Tako lahko multidisciplinarni tim različnih strokovnjakov, ki zagotavlja paliativno oskrbo, bolnika dobro spozna. Z napredovanjem osnovne bolezni paliativna oskrba postopoma prevzame celotno obravnavo bolnika in se nadaljuje vse do oskrbe v zadnjih dneh življenja, po smrti pa nudi podporo svojcem bolnika v obdobju žalovanja. Glavni cilj pravočasne, dostopne in celostne paliativne oskrbe je ohraniti ali izboljšati kakovost življenja ljudi.
Več o paliativni oskrbi si lahko preberete na povezavi tukaj.
Spodaj je na voljo tudi zvočna izjava asist. dr. Maje Ebert Moltara, dr. med., vodje Oddelka za akutno paliativno oskrbo, ob svetovnem dnevu paliativne in hospic oskrbe.
