OI Ljubljana
Eng

Onkološki inštitut praznuje 80. obletnico delovanja

Z odlokom uprave Dravske banovine je bil leta 1937 ustanovljen Banovinski inštitut za raziskovanje zdravljenja novotvorb. Sprejem prvih bolnikov v prenovljene prostore šempetrske kasarne je bil 1. avgusta 1938. V prvem letu obstoja je imel inštitut 28 bolniških postelj, na zdravljenje je sprejel 718 bolnikov.

V 80-tih letih se je uspel inštitut oblikovati v nacionalni onkološki center za celostno obravnavo rakavih bolnikov v Sloveniji. Je sodoben center, prepoznaven tudi v mednarodnem okolju.

V letu 2017 so na inštitutu sprejeli 14.086 novih bolnikov, opravili so 109.881 vseh pregledov, 4.460 je bilo  vseh operacij in tudi pri obsevanjih dosegajo izjemno visoke številke, v letu 2017 je bilo vseh obsevanj 89.486.

Za rakom zboli več kot 14.000 Slovencev letno, med nami živi že več kot 100.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni, je poudarila generalna direktorica OI Zlata Štiblar Kisić. Od vseh rakavih bolnikov jih je več kot 60 % starejših od 65 let. Ker se slovensko prebivalstvo stara, je samo zaradi vedno večjega deleža starejših pričakovati, da se bo število novih primerov raka žal še večalo.

»Že sedaj občutimo kar precejšnjo prostorsko stisko, ki se vsako leto povečuje, zato že razmišljamo, kako bi zagotovili dodatne prostore, da bolniki z rakom ne bi bili kakorkoli prikrajšani« je dejala Zlata Štiblar Kisić.

Strokovni direktor doc. dr. Viljem Kovač: “Inštitut je že od vsega začetka zasnovan kot celovit center z multidisciplinarnim pristopom do bolnika. To tradicijo smo vedno dograjevali in gradili. Zdravljenje raka napreduje, učinkovitost napreduje in danes pozdravimo že več kot 60% bolnikov. Imamo tudi eden najstarejših registrov raka v Evropi, ki pokriva celotno državo.« Izpostavil je še, da so na OI v zadnjih letih odprli nekaj popolnoma novih zdravstvenih področij, in sicer genetsko svetovanje, akutno paliativno obravnavo ter klinične prehrano.

Raziskovanje in izobraževanje je vpeto v vse strukture dela na OI. »Od leta 2015 smo podvojili število domačih in tudi mednarodnih projektov«, je dejala prof. dr. Maja Čemažar, pomočnica strokovnega direktorja za raziskovanje in izobraževanje na OI.

Raziskovanje in izobraževanje je ključno za dobro oskrbo bolnikov, saj je temelj za pridobivanje novega znanja in kritičnega ovrednotenja drugih zdravljenj, ki prihajajo in le tako lahko zagotavljamo, da so naši zaposleni strokovni in verodostojni pri
pri uvajanju novih zdravljenj v dnevno prakso. Po kazalcih mednarodnih baz podatkov (web of Science) po znanstveni uspešnosti stojimo ob boku najboljšim raziskovalnim institucijam v Sloveniji in smo prvi med zdravstvenimi zavodi, je še poudarila prof. dr. Maja Čemažar. 

»Onkološki inštitut je edina bolnišnica v Sloveniji, ki izvaja vse, tudi najzahtevnejše tehnike obsevanja, tako pri odraslih kot pediatričnih onkoloških bolnikih. Izjemen obseg dela, okrog 5000 zdravljenih bolnikov letno, nas uvršča med največje radioterapevtske centre v Evropi, odličnost radioterapije pa odseva tudi v nazivu »center kompetentnosti«, ki ga je prejelo zgolj 11 evropskih centrov«, je izpostavila predstojnica za radioterapijo asist. dr. Tanja Marinko.

Prof. dr. Nikola Bešić, predstojnik sektorja operativnih dejavnosti je izpostavil, da so morali v zadnjih letih obseg dela zelo povečati. Letno opravijo več kot 3.400 velikih in več kot 1.000 malih kirurških posegov. Operativne posege izvajajo na klasičen način, minimalno invaziven način, posege v trebušni votlini pa laparoskopsko. Na številnih področjih dela se sproti uvajajo novosti v diagnostiki in zdravljenju bolnikov, ki zato potekata tako kot v najboljših centrih v tujini. V zadnjih letih se vedno pogosteje individualizira  kirurško zdravljenje, kot del medicine, prilagojeno posameznemu bolniku in njegovemu tumorju.

Če je le mogoče, se izpelje operativni poseg v sklopu dnevnega hospitala, a novi ter zelo obsežni in boleči kirurški posegi (npr. rekonstrukcija dojk, peritonektomija z intraperitoenalno hipertermično kemoterapijo, izolirana perfuzija okončin …) zahtevajo daljšo hospitalizacijo. »Plod našega znanja in zelo dobrega sodelovanja na inštitutu je elektrokemoterapija jeter, ki jo rutinsko izvajamo in je že v evropskih smernicah« je poudaril prof. dr. Nikola Bešić.  

Na vseh področjih sistemskega zdravljenja sledijo novostim in jih uvajajo tako v diagnostiki kot v sistemskem zdravljenju. Glede na te trende in številne biomarkerje je sistemsko zdravljenje čedalje bolj prilagojeno bolniku in lastnostim njegovega tumorja, torej individualizirano. Zdravljenje se čedalje pogosteje izvaja ambulantno in v dnevni bolnišnici, kar omogoča bolniku, da je več v domačem okolju, kar zvišuje kakovost življenja.

»Leta 2011 je v onkološko zdravljenje zakorakala sodobna imunoterapija, ki je velik razmah dosegla ravno v zadnjem času. V sodobnem sistemskem zdravljenju uporabljamo tako kemoterapijo, tarčna zdravila in imunoterapijo in marsikdaj jih tudi kombiniramo. Bolnikom omogočamo vključevanje v klinične raziskave in s tem dostop do zdravil zelo zgodaj«, je poudarila izr. prof. dr. Janja Ocvirk, predstojnica sektorja internistične onkologije.

Aktivnosti zdravstvene nege in oskrbe onkoloških bolnikov potekajo v ambulantni (650 do 750 obravnav dnevno) in hospitalnih obravnavah (na 265 bolnišničnih posteljah). Oddelki in enote zdravstvene nege in oskrbe samostojno izvajajo in dejavno sodelujejo pri celostni obravnavi onkoloških bolnikov ter njihovih svojcev. Dejavni so na področjih diagnostike, specifičnega in podpornega onkološkega zdravljenja ter rehabilitacije onkoloških bolnikov. Pri svojem delu so zavezani načelom kakovostne in varne zdravstvene obravnave bolnikov na OI.

Dosežke v dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe v zadnjem desetletju je pomočnica strokovnega direktorja za zdravstveno nego – glavna medicinska sestra Gordana Lokajner povzela na treh vidnih področjih: tehnološki (informatizacija, sodobni pripomočki), strokovni (na dokazih temelječa praksa) in organizacijski (sodobna znanja in rešitve pri vodenju in organiziranju dela na vseh nivojih ter prestrukturiranje kadrovskega profila zaposlenih v dejavnosti).

Onkološki inštitut se z mnogimi mednarodnimi povezavami vključuje v mednarodne mreže onkoloških centrov. Tako je vključen tudi v evropske referenčne mreže za redke rake in dedne rake, ki so nastale na pobudo združenj bolnikov in postavljajo Evropo na vodilno mesto pri prostovoljnem sodelovanju evropskih zdravstvenih delavcev za dobrobit bolnika. To pomeni, da dokumentacijo bolnikov z njihovim soglasjem lahko pošljejo najboljšim strokovnjakom z določenih področij za bolnikovo najboljšo oskrbo.

Ob 80. obletnici pa poteka na Onkološkem inštitutu danes tudi znanstveni simpozij, s pregledom strokovne, pedagoške in znanstveno-raziskovalne dejavnosti inštituta. Otvoritve simpozija se je udeležil tudi minister za zdravje Samo Fakin.

Na simpoziju je predaval mednarodno priznani raziskovalec s področja imunologije profesor Graham Pawelec iz Nemčije. V svojem predavanju je obravnaval klinično zelo pomembno vprašanje vpliva imunskega staranja na zdravljenje bolnikov s solidnimi raki. Zaviralci kontrolnih točk imunskega odziva so novo revolucionarno imunsko zdravljenje v onkologiji, ki obeta povečanje ozdravljivosti raka. Za odkritje teh kontrolnih točk in njihovih zaviralcev sta James P. Allison in Tasuku Honjo letos prejela Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino.

Obeležitev 80. obletnice so omogočili: zlati podpornik Roche, srebrni podpornik Sanolabor, bronasti podpornik Varian ter ostali:
AMGEN ZDRAVILA d.o.o., AMICUS SI d.o.o., APTA MEDICA INTERNACIONAL d.o.o., AstraZeneca UK Limited, Podružnica v Sloveniji, Eli Lilly farmacevtska družba d.o.o., EWOPHARMA d.o.o., FIN-PRO d.o.o.,Interexport, Mednarodna trgovina d.o.o., Johnson & Johnson d.o.o., Marand Inženiring d.o.o., Meditrade d.o.o., MERCK d.o.o., NOVARTIS PHARMA SERVICES INC. Podružnica v Sloveniji, PFIZER, Podružnica Ljubljana, SANOFI-AVENTIS d.o.o., SERVIER PHARMA d.o.o., Takeda GmbH, Podružnica Slovenija.

 

 

 

© 2018 - Onkološki inštitut Ljubljana