Register raka Republike Slovenije, ki deluje na Onkološkem inštitutu Ljubljana, se je na povabilo Občine Kanal ob Soči za predstavitev podatkov glede stanja zdravja v njihovi občini udeležil izredne seje občinskega sveta Občine Kanal ob Soči dne 13. februarja 2020. Register raka RS je predstavil podatke o pojavljanju raka v občini Kanal ob Soči. V nadaljevanju povzemamo ključne ugotovitve analize Registra raka RS o pojavljanju raka v občini Kanal ob Soči, celotno gradivo, ki je bilo predstavljeno na srečanju na seji občinskega sveta Občine Kanal ob Soči, si lahko ogledate v priponki.
OCENJEVANJE BREMENA RAKA V DRŽAVI
Stalno in sistematično zbiranje, shranjevanje in analiza podatkov o vseh bolnikih z rakom v državi je osnova za obvladovanje tega velikega javnozdravstvenega problema. Ključno vlogo pri tem imajo populacijski registri raka, kakršen je Register raka RS na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Populacijsko breme raka opisujemo z osnovnimi epidemiološkimi kazalniki, kot so incidenca (število na novo zbolelih za rakom v enem letu), umrljivost (število umrlih za rakom v enem letu), prevalenca (število živih z diagnozo rak kadarkoli v preteklosti na določen dan) in preživetje (delež živih po določenem času od diagnoze).
PODATKI REGISTRA RAKA REPUBLIKE SLOVENIJE
Zbiranje podatkov o bolnikih z rakom ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo, saj Register raka RS na Onkološkem inštitutu Ljubljana deluje že 70 let in je eden najstarejših populacijskih registrov raka v Evropi. Register raka RS že od leta 1950 let neprekinjeno zbira in letno objavlja podatke o incidenci, prevalenci in preživetju bolnikov z rakom. Zbrani podatki Registra raka RS se uporabljajo tudi za usmerjene in poglobljene analize. Prijavljanje raka je v Republiki Sloveniji obvezno in zakonsko predpisano že od ustanovitve Registra raka RS. Kakovost podatkov v populacijskih registrih raka določajo mednarodna pravila, ki jih podatki slovenskega registra raka od samega začetka delovanja stalno dosegajo.
PRIPRAVA OCENE POJAVLJANJA RAKA V OBČINI KANAL OB SOČI
Za pripravo ocene pojavljanja raka v občini Kanal ob Soči smo uporabili podatke Registra raka RS za obdobje med leti 2002 in 2016, za mezoteliom pa od prvega pojava te bolezni v Sloveniji leta 1961, ter ustrezne nacionalne demografske podatke. Breme raka v Kanalu ob Soči smo primerjali z bremenom v Sloveniji in goriški statistični regiji. Ocena vsebuje pregled nad vsemi raki skupaj, nad najpogostejšimi posameznimi vrstami raka ter posebej o mezoteliomu, edinemu raku, ki je povezan izključno z izpostavljenostjo azbestu.
KLJUČNE UGOTOVITVE OCENE POJAVLJANJA RAKA V OBČINI KANAL OB SOČI
Pojavljanje raka v občini Kanal ob Soči in Sloveniji v obdobju 2012-2016
- V občini Kanal ob Soči je v obdobju 2012–2016 v povprečju vsako leto na novo za rakom zbolelo 52 ljudi, od tega 32 moških in 20 žensk. Konec leta 2016 je v tej občini živelo 296 ljudi, ki jim je bila kadar koli tekom njihovega življenja postavljena diagnoza raka. V Sloveniji je v istem obdobju v povprečju vsako leto na novo za rakom zbolelo 14.292 ljudi, od tega 7.776 moških in 6. 516 žensk. V Sloveniji je konec leta 2016 živelo 107.563 ljudi, ki jim je bila kadar koli tekom njihovega življenja postavljena diagnoza raka.
- Breme raka v občini Kanal ob Soči je pri obeh spolih večje kot v Sloveniji in v goriški statistični regiji. V občini Kanal ob Soči je bila v obdobju 2012–2016 starostno standardizirana incidenčna stopnja za vse rake skupaj 674 na 100.000 prebivalcev in je višja kot v goriški statistični regiji (560 na 100.000 prebivalcev) in Sloveniji (575 na 100.000 prebivalcev).
Časovni trend pojavljanja raka v občini Kanal ob Soči, goriški statistični regiji in Sloveniji v obdobju 2002-2016
- Časovna primerjava pojavljanja raka v treh obdobjih (2002–2006, 2007–2011 in 2012–2016) kaže, da se s časom število novo zbolelih za rakom v občini Kanal ob Soči povečuje v enaki meri kot v Sloveniji in v goriški statistični regiji. Razlika v bremenu raka med občino Kanal ob Soči in ostalo Slovenijo se je v celotnem obdobju pri ženskah zmanjšala, pri moških pa ne.
Primerjava pojavljanja različnih vrst raka v občini Kanal ob Soči, goriški statistični regiji in Sloveniji v obdobju 2012-2016
- Večje breme raka v občini Kanal ob Soči gre skoraj izključno na račun izredno velikega bremena mezotelioma, tako pri moških kot pri ženskah. V obdobju 2012–2016 je za mezoteliomom zbolelo 30 ljudi, kar predstavlja 15 % vseh novih primerov mezotelioma v Sloveniji v tem obdobju. Starostno standardizirana incidenčna stopnja je bila 85,0 na 100.000 prebivalcev, višja kot v goriški statistični regiji (10,1 na 100.000 prebivalcev) in Sloveniji (1,7 na 100.000 prebivalcev). V Kanalu ob Soči zaznavamo tudi večje breme kožnega raka in raka debelega črevesa.
Najpogostejši raki v občini Kanal ob Soči in Sloveniji v obdobju 2012-2016
- Mezoteliom, ki je v Sloveniji redka bolezen, sodi v Kanalu ob Soči med najpogostejša rakava obolenja. V Sloveniji med prvih pet po številu novih primerov najpogostejših rakov spadajo rak kože, prostate, dojk, pljuč in debelega črevesa in danke, medtem ko je mezoteliom na repu lestvice. V občini Kanal ob Soči je mezoteliom drugi najpogostejši rak, ostali najpogostejši raki v Kanalu ob Soči si po pogostnosti sicer sledijo v enakem vrstnem redu kot pri prebivalcih celotne Slovenije.
Mezoteliom
- Pojavljanje mezotelioma v Sloveniji in v goriški statistični regiji s 30-letnim zamikom sledi krivulji v državo uvoženega azbesta. Analiza časovnih trendov nakazuje, da se je v Sloveniji rast števila novih primerov mezotelioma ustavila. Plato smo dosegli pri približno 40 primerih letno. Na podlagi analiz Registra raka RS ocenjujemo, da se število novo zbolelih na leto za mezoteliomom v Sloveniji in goriški statistični regiji ne bo več povečevalo.
Starostno standardizirana incidenčna stopnja je izračunana mera pogostnosti pojavljanja raka. Uporabljamo jo, kadar primerjamo breme raka med dvema ali več skupinami prebivalstva (npr. med regijami, občinami) in za primerjave pojavljanja raka v času. Z naraščanjem starosti se pogostnost pojavljanja raka povečuje, zato je ob primerjavi dveh skupin ljudi breme raka pričakovano večje na območju, kjer živi več starejšega prebivalstva. Starostna standardizacija pa omogoča, da se pri primerjavah ne upošteva tisti del razlike v bremenu raka, ki nastane zaradi različnih starostnih struktur med skupinami prebivalstva. Le takšna primerjava omogoča pravilno preučevanje posledic različnih nevarnostnih dejavnikov iz okolja in drugih dejavnikov na pogostnost pojavljanja raka v nekem območju.