Ob svetovnem dnevu paliativne oskrbe in hospica, ki ga obeležujemo drugo soboto v oktobru, v Sloveniji potekajo različni dogodki. Danes je na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) organiziran strokovni posvet Na stičišču: Paliativna oskrba in onkologija za vse zaposlene v zdravstvu, ki oskrbujejo bolnike z neozdravljivo rakavo boleznijo. Na dogodku so strokovnjaki spregovorili o trenutni organiziranosti paliativne oskrbe bolnikov z rakom v Sloveniji in nadaljnjih korakih pri njenem razvoju, pri čemer so izpostavili pomen stalnega izobraževanja. V četrtek, 11. oktobra, bo v Cankarjevem domu ob 18. uri okrogla miza Moč besed v paliativni oskrbi – neslutene razsežnosti, namenjena vsem, ki oskrbujejo bolnike z neozdravljivo boleznijo.
Paliativna oskrba je aktivna celostna oskrba bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podpora njihovim bližnjim. Paliativna oskrba priznava življenje in umiranje kot naraven proces: ne pospešuje smrti, niti je ne zavlačuje; njen glavni cilj je doseganje čim večje kakovosti življenja bolnika. V Sloveniji letno umre okoli 20.000 ljudi, v glavnem zaradi kroničnih neozdravljivih bolezni (kardiovaskularna obolenja, rak, pljučne bolezni, …). Večina med njimi potrebuje paliativno oskrbo, določene storitve pa v povprečju potrebujeta še dva člana bolnikove družine.
»Za bolnika z neozdravljivo boleznijo je treba poskrbeti na vseh segmentih zdravstvenega in socialno varstvenega sistema – v bolnišnicah, domovih za starejše občane in drugih institucijah kot tudi v domačem okolju. Paliativna oskrba namreč vključuje celostno oskrbo, zato je pomembno, da so vanjo vključeni vsi deležniki, ki skrbijo oziroma imajo interes v paliativni oskrbi. V Sloveniji lahko v zadnjih letih opazimo večje prepoznavanje potreb pri paliativni oskrbi tako med strokovnimi zdravstvenimi sodelavci kot tudi laiki. Slovenija je ena redkih držav s sprejeto nacionalno strategijo razvoja paliativnega pristopa. S trdim delom veliko posameznikov smo močno napredovali v izvajanju zapisanega. Ker pa ne gre samo za uveljavljanje medicinske doktrine, ampak za poseganje v vse vidike človekovega bivanja, je za nadaljnje sprejemanje paliativnega pristopa potrebna sprememba vrednot družbe, odnosa do hudo bolnih, organiziranosti socialnih oblik pomoči, torej širše soglasje. Za vse to pa je seveda potreben določen čas,« je izpostavila državna koordinatorica paliativne oskrbe asist. mag. Mateja Lopuh, dr. med.
Paliativna oskrba na Onkološkem inštitutu Ljubljana
Kljub napredku v onkologiji se incidenca raka povečuje, s tem pa narašča tudi število bolnikov, ki potrebuje paliativno oskrbo. To vpliva na porast potreb po strokovnem kadru za izvajanje paliativne oskrbe. 45 odstotkov bolnikov z rakom ima namreč obliko bolezni, ki je neozdravljiva. Paliativna oskrba na OI zato predstavlja sestavni del celostne onkološke obravnave bolnika z neozdravljivo obliko raka, ki zagotavlja bolniku čim boljšo kakovost življenja, čim boljši odziv na zdravljenje in tudi podaljšanje življenja. Paliativno oskrbo na OI vključujejo v obravnavo onkoloških bolnikov dovolj zgodaj, da lahko vpliva na vse te elemente.
»Na OI se osnovna paliativna oskrba izvaja na vseh kliničnih oddelkih inštituta, na Oddelku za akutno paliativno oskrbo (OAPO) pa so obravnavani bolniki, ki potrebujejo specialistično paliativno oskrbo – ko se pojavijo kompleksnejši simptomi ali preplet več težje obvladljivih telesnih, psihičnih, socialnih in duhovnih simptomov. Na področju kliničnega dela je OAPO od leta 2007, odkar je bil ustanovljen, v obravnavo sprejel več kot 4.000 bolnikov, od tega jih je bilo 2.500 hospitaliziranih na OAPO, pri čemer je v zadnjih letih število bolnišničnih obravnav močno narastlo,« je predstavila paliativno oskrbo na OI dr. Maja Ebert Moltara, dr. med, vodja OAPO na OI in izpostavila pomen oddelka: »OAPO je namenjen strokovno zahtevnejši, specialistični paliativni oskrbi in skrbi za uveljavljanje strokovnih standardov in priporočil. Poleg tega opravljamo raziskave, najpomembnejša pa je naša vloga in naloga izobraževanja tako osebja na OI kot tudi iz drugih zdravstvenih ustanov, kar je ključno za nadaljnji razvoj in prepoznavanje pomena paliativne oskrbe.«
Na OAPO v zadnjih letih beležijo med 230 do 290 obravnav letno. Ležalna doba je povprečno sedem dni. Okoli 30 % bolnikov umre v bolnišnici, 55 % doma, ostali drugje. V okviru preostalih dejavnosti (ambulanta za zgodnjo paliativno oskrbo, konzilijarna služba ali podpora koordinatorja paliativne oskrbe) oddelek izvede dodatno še med 400 in 500 svetovanj. OI je leta 2009 prejel mednarodno akreditacijo kot center odličnosti za področje paliativne oskrbe, ki jo je letos že tretjič uspešno obnovil.
Pomen Slovenskega združenja paliativne in hospic oskrbe
V Sloveniji je bilo leta 2011 ustanovljeno Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe, katerega ključni namen je razvoj stroke in promocija paliativne oskrbe v slovenski družbi. V sodelovanju z OI je pred tremi leti začel delovati spletni portal Projekt Metulj – www.paliativnaoskrba.si, namenjen bolnikom in svojcem. Tu so na voljo osnovni podatki o pomoči in skrbi neozdravljivo obolelih: informacije in praktična znanja, ki omogočajo lažjo oskrbo bolnika v domačem okolju, informacije kje in kako do dodatnih pomoči ter kdaj je potrebno poiskati nujno pomoč. V združenju se že nekaj časa zavedajo, da v Sloveniji osnovna znanja iz paliativne oskrbe ni mogoče pridobiti med rednim izobraževanjem, vsaj ne v zadostni meri. Zato skrbijo za izvajanje različnih izobraževanj, ki so namenjeni tako strokovni kot laični javnosti.
Že nekaj let večkrat letno organizirajo podiplomsko izobraževanje Korak za korakom (60-urna strokovna izobraževanja), namenjeno tako zdravnikom kot tudi drugim zaposlenim v zdravstvu: medicinskim sestram, fizioterapevtom, socialnim delavcem, psihologom in prostovoljcem. Paliativna oskrba predstavlja integrativni del sodobnega zdravljenja, zato ta znanja potrebujejo vsi, ki oskrbujejo bolnike z neozdravljivimi boleznimi. Vsako leto izvedejo še več drugih strokovnih srečanj, ki so redno objavljena na spletnem portalu www.szpho.si.
Svetovni dan paliativne in hospic oskrbe 2018
Letošnji svetovni dan paliativne in hospic oskrbe poteka pod sloganom »Because I matter«. V ospredje postavlja posameznika in njegovo izkušnjo z neozdravljivo boleznijo. Poudarja pomembnost poslušanja posameznika s strani vseh deležnikov, ki so neposredno vpleteni v načrtovanje zdravstvenih politik, individualne oskrbe ali kakršnihkoli zagovornih in komunikacijskih aktivnosti v paliativni ter hospic oskrbi po celem svetu. Več na: http://www.thewhpca.org/world-hospice-and-palliative-care-day.
Načrtovani dogodki Slovenskega združenja paliativne in hospic oskrbe:
http://szpho.si/koledar-dogodkov.html
Več informacij o paliativni oskrbi:
http://www.paliativnaoskrba.si/