Ob svetovnem dnevu paliativne oskrbe in hospica, ki ga obeležujemo drugo soboto v oktobru in ki letos poteka pod geslom ''Ni treba živeti in umirati v bolečini'', Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe SZD, Onkološki inštitut Ljubljana in Klinični oddelek za žilne bolezni UKC Ljubljana organizirajo strokovno srečanje ''Na stičišču paliativne oskrbe in kardiologije'', ki bo potekalo 14. oktobra. Namen srečanja je opozoriti na potrebo po vključevanju paliativne oskrbe tudi v druge temeljne vede medicine, ob onkologiji.
Maja Ebert Moltara, dr. med., vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo na OI in predsednica Slovenskega združenja paliativne oskrbe in hospica SZD: '' Potreba po ustrezno sistemsko urejeni in dostopni paliativni oskrbi je velika - to izražajo tako bolniki in svojci kot zdravstveno osebje. Podobno kot v tujini tudi pri nas razumevanje in sprejemanje ter uvajanje paliativne oskrbe v zdravstveni sistem poteka postopno, po korakih. Naši trenutni cilji so usmerjeni v izobraževanje zdravstvenega osebja tam, kjer je potreba po znanjih s področja paliativne oskrbe največja. V tem trenutku je to primarni zdravstveni nivo; v preteklem tednu smo v sodelovanju z ZD Ljubljana zaključili izobraževanje 45 družinskih zdravnikov''.
Slovensko združenje paliativne oskrbe in hospica SZD v sodelovanju z Onkološkim inštitutom organizirata jeseni že enajstič tudi 60-urna Dodatna znanja iz paliativne oskbe, pri čimer so vsa mesta že zapolnjena, kar kaže na veliko zanimanje in potrebo po teh znanjih tistih, ki si želijo poglobiti osnovno znanje o paliativni oskrbi: zdravnikov, medicinskih sester, psihologov, socialnih delavcev, fizioterapevtov, duhovnih spremljevalcev oziroma vseh, ki se ob vsakodnevnem delu srečujejo z neozdravljivo bolnimi.
Več o izobraževanjih zdravstvenih delavcev lahko vsakdo najde na www.szpho.si.
Spletna stran z informacijami za bolnike in svojce pa je www.paliativnaoskrba.si.
Kaj je paliativna oskrba?
V Sloveniji letno umre skoraj 20.000 ljudi, od tega večina zaradi kroničnih in neozdravljivih bolezni. Večina med njimi potrebuje paliativno oskrbo.
Paliativna oskrba je celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo in njihovih bližnjih, v okviru katere je treba nasloviti tako telesne, psihološke, socialne kot duhovne težave.
Paliativna oskrba priznava življenje in umiranje kot naraven proces: ne pospešuje smrti, niti je ne zavlačuje; njen glavni cilj je doseganje čim večje kakovosti življenja bolnika ter pomoč njegovim bližnjim med boleznijo, umiranjem in žalovanjem. Paliativna oskrba stremi k ohranjanju dostojanstva in kakovostnega življenja neozdravljivo bolnih in k preprečevanju za bolnika nepotrebnih sprejemov v bolnišnico in neučinkovitih ter pogosto obremenilnih diagnostičnih in terapevtskih postopkov ob koncu življenja.
Pri tem je pomembno, da težave dovolj zgodaj prepoznamo, jih ocenimo ter pravočasno in ustrezno ukrepamo. Paliativna oskrba mora potekati neprekinjeno, ne glede na to, kje je bolnik obravnavan, v bolnišnici, domovih za ostarele ali doma.