OI Ljubljana
Eng

Zaživela je spletna platforma onKOvid za sprotno spremljanje vpliva epidemije COVID-19 na obravnavo bolnikov z rakom

V okviru sektorja Epidemiologija in register raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana je zaživela nova spletna platforma onKOvid za spremljanje bremena raka in obravnav onkoloških bolnikov v obdobju epidemije COVID-19 v Sloveniji. Platforma omogoča ažurno in sprotno spremljanje razmer na področju onkologije in opazovanje morebitnih odklonov, s čimer daje odločevalcem podlago za spremembe ukrepov za zajezitev širjenja okužbe z novim koronavirusom, ki vplivajo na dostop in izvajanje zdravstvenih storitev. Onkološki inštitut Ljubljana ob tem izpostavlja, da je rak najpomembnejši in najpogostejši zdravstveni problem naše družbe, zato ga moramo obvladovati vzporedno z epidemijo COVID-19. Onkologija je področje zdravstva, ki naj bi bilo čim dlje ohranjeno neprizadeto tudi ob različnih izrednih dogodkih, saj je napoved izida rakave bolezni tesno povezana z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem, kar je bilo tudi eno od ključnih sporočil nedavno izdane že četrte publikacije o preživetju bolnikov z rakom v Sloveniji. Podatki onKOvida kažejo, da je prvi val epidemije bolj vplival na število novih primerov raka in napotitve na onkološko obravnavo kot drugi in tretji val.

Slovenski Register raka je na osnovi dostopnih sprotnih podatkov že kmalu po zaključenem prvem valu epidemije COVID-19 leta 2020 pripravil analizo onkoloških obravnav in kot prvi na svetu izdal članek, ki je uspel pokazati vpliv COVID-19 na raka s podatki registra raka. Spremljanje vpliva epidemije COVID-19 na breme raka je nadaljeval v sklopu aktivnosti, poimenovanih onKOvid (iz besed onkologija in kovid), ki so sedaj na voljo širši javnosti tudi v elektronski obliki na spletni strani: http://www.slora.si/onkovid. Platforma onKOvid grafično prikazuje podatke o novih primerih raka in napotitvah na onkološke preglede (prvi, kontrolni, onkološko genetsko svetovanje in testiranje) po mesecih, primerjalno za leta 2019, 2020 in 2021. Posebej so objavljeni tudi podatki o obravnavah bolnikov na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Podatki se posodabljajo mesečno in so javno dostopni.

Vpliv prvega vala epidemije večji od drugega in tretjega vala; onkologe skrbijo zakasnitve v diagnostiki, ki pomenijo višje stadije bolezni

Zbrani in analizirani podatki kažejo, da je prvi val epidemije COVID-19 bolj vplival na število novih primerov raka in napotitev na onkološko obravnavo (število izdanih napotnic) kot drugi in tretji val. Platforma onKOvid med drugim daje tudi vpogled, kako uspešno napotujemo na onkološke preglede s primarne ravni zdravstva. Podatki letošnjega leta kažejo, da so se napotitve na prvi onkološki pregled vrnile na raven pred epidemijo oz. nekoliko narasle. Še vedno pa je zaskrbljujoče, da odkrivamo 10 % manj novih rakov kot v obdobju pred epidemijo; številke se sicer razlikujejo glede na vrsto raka, posebej veliki padci novih primerov so pri kožnem raku, tako nemelanomskem kot melanomu, pri raku prostate in krvnih rakih. Prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., vodja Epidemiologije in registra raka na OI: ''Pri vplivu epidemije na raka se bojimo dolgoročnih posledic, zato nas skrbijo zaznane zakasnitve v diagnostiki. Bolnikov z rakom ni manj, le odkrivali jih bomo pozneje. Če bolniki pridejo do zdravnika v napredovalih stadijih bolezni in se zdravljenje raka prične z zamudo, lahko pričakujemo slabše izide zdravljenja, slabšo kakovost življenja in slabše preživetje, kar nas pa tudi najbolj skrbi.'' Zato na OI opozarjajo, kot je povedala strokovna direktorica izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med.: ''Obravnava bolnikov z rakom nikakor ne sme zastati, saj bi to lahko pomenilo večjo škodo na zdravju ljudi, kot jo povzroča okužba z novim koronavirusom. Še vedno pozivamo prebivalce, da skrbijo za svoje zdravje, da se udeležujejo presejalnih pregledov za raka v programih ZORA, DORA in Svit in da ob zgodnjih znakih bolezni ne odlašajo z obiskom pri zdravniku.''

Prikaz vpliva epidemije COVID-19 na obravnavo raka v Sloveniji

Zbrani podatki kažejo, da smo v prvem valu spomladi 2020 v Sloveniji na onkološke obravnave napotovali manj bolnikov kot povprečno pred izbruhom epidemije. V tretjem valu epidemije, spomladi letos, je bilo število napotitev na prvi onkološki pregled na ravni pred epidemijo, maja in junija celo več kot pred epidemijo, kar pomeni, da tretji val epidemije COVID-19 ni vplival na manjše število napotitev na prvi onkološki pregled. (v prilogi Graf 1: Delež napotitev na prvi onkološki pregled po mesecih 2019, 2020, 2021)

Pri številu odkritih rakov smo marca, še izraziteje pa aprila lani zaznali, da je v dveh največji centrih, kjer obravnavamo onkološke bolnike – na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v UKC Maribor – število novih bolnikov z rakom v bolnišnici značilno padlo. Aprilski padec je bil do 30 %. Število novih obravnav se je začelo znova povečevati v maju in je že v juniju dosegla raven iz leta 2019. V avgustu in septembru 2020 smo obravnavali več novih bolnikov kot leto prej, vendar so bili presežki manjši kot spomladanski primanjkljaji. S sprotnim opazovanjem smo analizirali tudi vpliv drugega vala epidemije. Ta je manj vplival na zmanjšanje števila novih primerov bolnikov z rakom – v novembru in decembru 2020 smo zaznali približno 10 % manj novih onkoloških diagnoz. Tudi v tretjem valu epidemije spomladi letos je število novo odkritih rakov še vedno manjše kot pred epidemijo in dosega raven drugega vala oz. okoli 10 % manj novo odkritih rakov. (v prilogi Graf 2: Delež novih primerov raka, obravnavanih v slovenskih bolnišnicah 2019, 2020, 2021) 

V klinični praksi zdravniki na Onkološkem inštitutu že zaznavajo, da na obravnavo prihajajo bolniki z rakom v višjih stadijih, ki imajo slabšo napoved izida bolezni. Vendar pa bomo lahko vpliv na dolgoročne kazalnike bremena raka, kot so preživetje bolnikov ali razporeditev stadijev ob diagnozi, realno vrednotili šele na daljši rok, ko se bo tudi videlo, kako hitro bomo zaostanke, predvsem iz prvega vala epidemije, na vseh nivojih sistema uspeli nadoknaditi.

Kljub neprekinjenemu delovanju onkologije COVID-19 posredno vpliva na dostopnost in izvajanje obravnave bolnikov z rakom; Slovenija se lahko pohvali s sprotnim spremljanjem 

V Sloveniji je bila onkologija navedena kot ena od izjem med zdravstvenimi dejavnostmi, katere delovanje se mora izvajati nemoteno, ne glede na različne omejitvene ukrepe v povezavi s COVID-19. Začasno so bili v času prvega vala epidemije (marec-maj 2020) na področju raka ustavljeni le presejalni programi za raka DORA, ZORA in Svit. Na podlagi podatkov Registra raka in opozoril strokovnjakov pa v drugem valu razglašene epidemije COVID-19 presejalni programi za raka, kot izjema med preventivnimi dejavnostmi, niso ustavili svoje dejavnosti, le prilagodili so njeno izvajanje, tako da je bilo varno tako za udeležence kot tudi za izvajalce.

Kljub navajanju onkologije kot izjeme v odločbah za zajezitev širjenja COVID-19 pa so različne širše družbene spremembe posredno vplivale na koriščenje in dostopnost do zdravstvenih storitev. Razloga za upad napotitev na onkološke obravnave predvsem v prvem valu epidemije trenutno še ne poznamo, najverjetneje pa gre za kombinacijo različnih dejavnikov; morda se ljudje s svojimi nespecifičnimi težavami, ki pa lahko že kažejo na raka, ne obračajo na svojega zdravnika, prav tako zdravstveni sistem ni enako dostopen, kot smo bili navajeni prej. 

Junija letos je bila epidemija v Sloveniji sicer preklicana, še vedno pa ostajajo v veljavi nekateri ukrepi za omejevanje širjenja okužbe, zato je nujno tudi nadaljnje spremljanje epidemije na zdravstveno oskrbo in Slovenija se lahko pohvali s sprotnim spremljanjem vpliva COVID-19  na raka. Prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med.: ''Sprotno lahko stanje spremljajo le tisti registri, kjer imajo na nacionalni ravni vzpostavljene elektronske poti za pridobivanje in analizo podatkov (t. i. aktivna registracija) in ponosni smo, da z našim registrom spadamo Slovenci med redke svetovne registre, ki lahko kratkoročne ocene vpliva epidemije vrednotimo že med epidemijo ali takoj po njej, saj v Register raka podatke elektronsko sporoča večina slovenskih bolnišnic.'' 

Graf 1: Delež napotitev na prvi onkološki pregled po mesecih 2019, 2020, 2021

Graf 2: Delež novih primerov raka, obravnavanih v slovenskih bolnišnicah 2019, 2020, 2021

 

 

© 2019 - Onkološki inštitut Ljubljana
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava