Sončno sevanje je elektromagnetno valovanje, katerega del sega v ultravijolična območja A, B in C. Zbolevanje za kožnim rakom je povezano predvsem z območjem B.

Ljudje, ki se dolgotrajno izpostavljajo soncu, dobijo po več letih tanko in suho kožo s številnimi rjavkastimi in sivimi lisami. Na njej se lahko postopno pojavijo rdečkasta hrapava mesta, iz njih pa bradavičaste lehe. Te spremembe lahko same po sebi izginejo, pri nekaterih pa iz njih nastane kožni rak.

Poznamo več vrst kožnih rakov. S sončenjem je povezan predvsem bazaliom. Na to morebitno spremembo na koži morate biti pozorni, če kožna zatrdlina začne krvaveti. Pogosto nastane razjeda, ki se zaceli s krasto; ko odpade, pa je pod njo spet razjeda. Če spremembe ne zdravimo, se lahko poveča in prodira v globino, lahko tudi v kost, ki leži pod kožo. Zelo redko povzroča zasevke v oddaljenih organih. Velikokrat je težko razlikovati kožnega raka od drugih sprememb na koži, zato presojo o naravi sprememb na koži prepustite zdravniku, vsekakor pa čim prej, ko jih opazite. Ta oblika kožnega raka je s pravočasnim kirurškim posegom ali z obsevanjem večinoma popolnoma ozdravljiva.

S čezmernim sončenjem je povezan tudi maligni melanom ali črni rak, ki večinoma nastane iz temnih kožnih znamenj. Pogostejši je pri svetlopoltih ljudeh, ki na soncu težko porjavijo in so bili pogosto opečeni, predvsem v mladosti. Po podatkih Registra raka za Slovenijo se zbolevnost za kožnim rakom in malignim melanomom povečuje tudi pri nas, zato je prav, da upoštevate navodila za pravilno sončenje.

Zapomnite si

• Ne sončite se med enajsto uro dopoldne in tretjo uro popoldne. Pol ure pred sončenjem se zaščitite s kakovostno kremo za sončenje. Na močnem soncu ob morski obali ali v hribih nosite sončna očala. Če delate na prostem, se zaščitite pred soncem z obleko in pokrivalom.
• Pazite, da vas sonce ne opeče, prevsem pazite na otroke.
• Tudi čezmerno sončenje v solarijih ni koristno, saj so fizikalne značilnosti žarkov podobne sončnim, s tem pa tudi njihov učinek.