Večino pljučnih rakov je mogoče pripisati kajenju cigaret. Več kot tri četrtine rakov v požiralniku, grlu in v ustni votlini je povezanih z učinki tobaka, bodisi samega ali skupaj z alkoholom. Kajenje prispeva tudi k nastanku raka sečnega mehurja, ledvic in trebušne slinavke, pa tudi želodčnega raka, levkemij, raka na materničnem vratu in na debelem črevesu ter danki.
Nevarnost zbolevanja za rakom je povezana z odmerkom tobačnega dima, ki ga vdihne kadilec: čim mlajši je pričel kaditi in čim več let kadi, večja je ogroženost. Ocenjujejo, da je s kajenjem povezana tretjina vseh smrti za rakom. V Sloveniji to pomeni vsako leto približno 1500 smrti.
Raziskave kažejo, da se zdravstvena ogroženost zaradi posledic kajenja zmanjša in se približa ogroženosti nekadilca, ne glede na to, koliko je ob prenehanju kadilec star in kako dolgo je kadil. Res pa je, da se zmanjša tem bolj, čim mlajši je kadilec, ko opusti to razvado.
Izgovor, da so cigarete, ki vsebujejo manj katrana in nikotina, manj nevarne, ne drži. Nikoli ne bo mogoče izdelati varne cigarete. Za odvisnost od kajenja je kriv nikotin in kadilec kadi zato, da vzdržuje stalno raven te snovi v krvi. Zato kadilci "lahkih" cigaret večinoma kadijo več in globlje vdihujejo tobačni dim, kar je zdravju lahko še bolj škodljivo.