Pitje alkoholnih pijač povečuje nevarnost rakov zgornjih dihal in prebavil (ustne votline in žrela, grla in požiralnika) samo po sebi in skupaj s kajenjem. Učinek obeh dejavnikov tveganja je približno zmnožek učinkov posameznega dejavnika. Relativno tveganje teh rakov je pri hudih kadilcih in pivcih alkohola od deset do stokrat večje kot pri nekadilcih in nepivcih alkoholnih pijač.

Kot kažejo epidemiološke raziskave, je v razvitem svetu nevarnost rakov zgornjih dihal in prebavil pri nekadilcih in abstinentih zelo majhna. Alkohol veča nevarnost teh rakov tudi sam po sebi, ne le skupaj s kajenjem. Večino rakov gre sicer pripisati čezmernemu pitju alkohola, vendar pri nekaterih rakih ugotavljajo povečano tveganje za nastanek raka že pri manjših količinah zaužitega alkohola. Tveganje se pri vseh rakih povečuje s povečevanjem količine popitega alkohola. Zdi se, da je pomembna predvsem količina popitega etanola, ne glede na vrsto pijače, zato je treba zmanjšati pitje vseh alkoholnih pijač.

Pitje alkohola je povezano tudi z rakom debelega črevesa in danke, ter s primarnim jetrnim rakom, čeprav je to zvezo v epidemioloških raziskavah teže odkriti, saj večina z alkoholom povezanih jetrnih rakov nastane v cirotično spremenjenih jetrih. Zaradi alkoholne ciroze marsikdo opusti ali omeji pitje alkohola.

Pitje alkohola povezujejo tudi z rakom dojk, kjer na primer ugotavljajo povezave že s pitjem manjših količin. Ker gre za raka, ki je v razvitem svetu med najpogostejšimi, že malo povečano tveganje pomeni veliko število novih primerov raka.

Zapomnite si

• Alkoholne pijače sicer niso prepovedane, vendar raziskave ugotavljajo povečano tveganje za razvoj nekaterih rakov že pri manjših zaužitih količinah, tako da o varni meji pitja pri vplivu na raka ne moremo govoriti.
• O zmernih pivci govorimo pri moških, ki zaužijejo največ 2 enoti alkoholnih pijač dnevno, pri ženskah pa eno. Enota pomeni 8–10 g etanola oz. kozarec vina, piva ali šilce žganih pijač.