OI Ljubljana
Eng

Omejite pitje alkoholnih pijač

Čezmerno pitje alkoholnih pijač povečuje nevarnost rakov zgornjih dihal in prebavil (ustne votline in žrela, grla in požiralnika) samo po sebi in skupaj s kajenjem. Učinek obeh je približno zmnožek učinkov posameznega dejavnika. Relativno tveganje teh rakov je pri hudih kadilcih in pivcih alkohola od deset do stokrat večje kot pri nekadilcih in nepivcih alkoholnih pijač.

Kot kažejo epidemiološke raziskave, je v razvitem svetu nevarnost rakov zgornjih dihal in prebavil pri nekadilcih in abstinentih zelo majhna. Alkohol veča nevarnost teh rakov tudi sam po sebi, ne le skupaj s kajenjem. Zdi se, da je pomembna količina popitega etanola, ne glede na izvor, zato je treba zmanjšati pitje vseh alkoholnih pijač.

Pitje alkohola je povezano tudi z rakom debelega črevesa in danke, ter s primarnim jetrnim rakom, čeprav je to zvezo v epidemioloških raziskavah teže odkriti, saj večina z alkoholom povezanih jetrnih rakov nastane v cirotično spremenjenih jetrih. Zaradi alkoholne ciroze marsikdo opusti ali omeji pitje alkohola.

Čezmerno pitje povezujejo tudi z rakom dojk. Zveza je resda šibka in ne povsod priznana, ker pa je to zveza z rakom, ki je v razvitem svetu med najpogostejšimi, lahko že malo povečano tveganje pomeni veliko število novih primerov raka.

Zapomnite si

  • Alkoholne pijače sicer niso prepovedane, vendar za zdaj še ni znano, kolikšna je tista količina, ki ni nevarna za raka.
  • Za moške sta primerni največ 2 enoti alkoholnih pijač dnevno, za ženske pa ena. Enota pomeni 8–10 g etanola oz. kozarec vina, piva ali žganih pijač. Za ženske je priporočena količina manjša kot za moške zato, ker je pri ženskah nevarnost raka na dojki po nekaterih raziskavah povečana že pri zelo zmernem pitju.

 

 

© 2018 - Onkološki inštitut Ljubljana