OI Ljubljana
Eng

2. Bolezenski znaki

Znaki raka neznanega izvora so zelo raznoliki in odvisni od mesta pojavljanja metastaz. Pri polovici bolnikov odkrijemo metastaze v samo enem organu, pri polovici v več organih. 

Pri zasevkih v vratnih bezgavkah gre najpogosteje za ploščatocelični rak s primarnim tumorjem v področju glave in vratu. 

Pri zasevkih v pazdušnih bezgavkah, posebej pri ženskah, gre najpogosteje za rak dojk, kjer nam pri dokončni opredelitvi pomaga določitev progesteronskih in estrogenskih receptorjev ter izraženost gena za HER-2. 

Pri zasevkih v mediastinalnih in retroperitonealnih bezgavkah gre pogosto za t.i. ekstragonadni germinalni sindrom. Povečana sta lahko tumorska označevalca beta HCG in AFP. 

Pri zasevkih v dimeljskih bezgavkah gre najpogosteje za rak z izvorom v področju zunanjih spolovil in anusa. 

Pri zasevkih v peritonealni votlini gre lahko za razsoj rakavih celic po peritoneju, ki je pri ženskah papilarni serozni adenokarcinom s povišanim tumorskim označevalcem CA 125, ali za maligni ascites, ki je pogosto rak z izvorom v prebavilih. 

Pri zasevkih v jetrih gre najpogosteje za zmerno in slabo diferencirane adenokarcinome ali nediferencirane karcinome. 

Pri zasevkih v pljučih in/ali pojavu plevralnega izliva (tekočina v predelu med pljuči in prsno steno) gre najpogosteje za adenokarcinome, splošno s slabo prognozo. 

Pri zasevkih v kosteh gre najpogosteje za adenokarcinome; pri moških s sočasno povečano vrednostjo tumorskega označevalca PSA je lahko metastatski rak prostate, pri ženskah gre lahko za rak dojk. 

Pri zasevkih v centralnem živčnem sistemu gre najpogosteje za metastatske adenokarcinome in ploščatocelične karcinome. 

 

 

© 2018 - Onkološki inštitut Ljubljana