OI Ljubljana
Eng

Raki prebavil

Tumorji prebavil so največja skupina rakavih bolezni. Rak debelega črevesa in danke spada med najpogostejše rake, redkeje se pojavljajo rak želodca, rak trebušne slinavke in rak požiralnika. 

Rak požiralnika

1. Epidemiologija in dejavniki tveganja

Incidenca raka požiralnika v Sloveniji je nizka, predstavlja manj kot 1 % vseh novo odkritih bolnikov z rakom. Najpogosteje zbolijo moški po 50. in 60. letu. 

Nevarnostni dejavniki nastanka raka požiralnika so poleg spola in starosti še neustrezna prehrana, kajenje, prekomerno uživanje alkohola, prevelika telesna teža, gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB), motnja gibljivosti požiralnika (ahalazija), kila požiralnika (hiatalna hernija) in nekatere dedne bolezni. Pri GERB pride do predrakavih sprememb na sluznici požiralnika, ki jih imenujemo Barretov požiralnik, iz katerih se lahko razvije rak.

2. Bolezenski znaki

Najpogostejši znaki raka požiralnika so motnje požiranja hrane, sprva trše, nato tudi tekoče hrane, boleče požiranje hrane, hujšanje, hripavost, kašelj in povečane področne bezgavke. Pojavijo se lahko bruhanje krvi iz želodca ali požiralnika, izkašljevanje krvi, črno oziroma smolasto blato ter pri sistemsko napredovali bolezni kaheksija. 

3. Diagnoza in stadij bolezni

Osnovna diagnostična preiskava je gastroskopija, t.j. endoskopski pregled zgornjih prebavnih poti, s katero pregledamo sluznico požiralnika, želodca ter dvanajstnika in lahko tudi odvzamemo vzorce tkiva za patohistološko preiskavo. Več

4. Osnove zdravljenja in spremljanje bolnikov po zaključenem zdravljenju

Rak požiralnika zdravimo kirurško, z obsevanjem in s kemoterapijo ali s kombinacijo navedenih metod. Pri omejeni bolezni je predvideno samo kirurško zdravljenje. Pri področno napredovalem raku požiralnika zdravimo dodatno s pooperativno ali predoperativno radiokemoterapijo. Več

Rak želodca

1. Epidemiologija in dejavniki tveganja

Pojavnost raka želodca je v upadanju, v Sloveniji predstavlja približno 3 % vseh novo odkritih  bolnikov z rakom. Najpogosteje zbolevajo starejši od 60 let. Leta 2020 je za rakom želodca zbolelo 424 ljudi.

Nevarnostni dejavniki za pojav raka želodca so: uživanje močno začinjene hrane, dimljenega in slanega mesa, kajenje ter okužba z bakterijo Helicobacter pylori. 

2. Bolezenski znaki

Znaki raka želodca so neznačilni ali pa se pojavijo razmeroma pozno, ko je bolezen že razširjena. Pojavijo se tiščanje v predelu žličke, občutek zgodnje sitosti, odpor do mesa, motnje požiranja, bruhanje, bruhanje krvi iz želodca ali požiralnika. Več

3. Diagnoza in stadij bolezni

Osnovna diagnostična preiskava je gastroskopija, t.j. endoskopski pregled zgornjih prebavnih poti, s katero pregledamo sluznico požiralnika, želodca ter dvanajstnika in lahko tudi odvzamemo vzorce tkiva za patohistološko preiskavo. Več

4. Osnove zdravljenja in spremljanje bolnikov po zaključenem zdravljenju

Bolnike z rakom želodca zdravimo operativno, s kemoterapijo in z obsevanjem. Rak želodca je ob postavitvi diagnoze v več kot dveh tretjinah primerov lokalno napredoval ali že metastatski, skoraj 50 % bolnikov ni primernih za operacijo. Če bolnika lahko zdravimo kirurško, opravimo odstranitev želodca (gastrektomija), bodisi celega bodisi delno. Ob tem odstranimo pripadajoče področne bezgavke. Več

Rak trebušne slinavke

1. Epidemiologija in dejavniki tveganja

Pojavnost raka trebušne slinavke ni zelo visoka, predstavlja približno 3 % vseh rakov. Pojavlja se po 65. letu, z enako pogostostjo pojavljanja pri obeh spolih. V letu 2020 je za rakom trebušne slinavke zbolelo 420 ljudi. Rak trebušne slinavke je eden od rakov z najslabšo prognozo. Samo petina bolnikov je ob postavitvi diagnoze primerna za kirurško zdravljenje, pri tretjini je bolezen področno napredovala, pri polovici pa že razširjena. 

Nevarnostni dejavniki za nastanek raka trebušne slinavke so poleg starosti tudi kajenje, prehrana, bogata z mesom in živalskimi maščobami, sladkorna bolezen, kronična vnetja trebušne slinavke, izpostavitev določenim kemikalijam ter v 5-10  % dedni dejavniki. 

2. Bolezenski znaki

Pri raku trebušne slinavke se običajno sprva pojavijo tihi simptomi, ki so neznačilni. Pogosto je prvi simptom zaporna zlatenica, ki je posledica vraščanja raka glave trebušne slinavke v skupni pankreatični vod. Več

3. Diagnoza in stadij bolezni

V diagnostiki raka trebušne slinavke so osnovne slikovne preiskave UZ ali CT trebuha in endoskopski UZ za opredelitev natančne področne razširjenosti bolezni. S posebno rentgensko metodo (endoskopska retrogradna pankreatografija) lahko vstavimo opornico v primeru zaporne zlatenice. Več

4. Osnove zdravljenja in spremljanje bolnikov po zaključenem zdravljenju

Če je bolnik primeren za operativno zdravljenje, je osnova zdravljenja kirurški poseg, ki mu sledi dopolnilno kemoterapevtsko zdravljenje, ne glede na to, ali tumor odstranimo v celoti ali ne. Metastatsko bolezen zdravimo s kemoterapijo, v določenih primerih tudi z dodatkom tarčnega zdravila. Več

Rak debelega črevesa in danke

1. Epidemiologija in dejavniki tveganja

Rak debelega črevesa in danke je ena najpogostejših rakavih bolezni. Pojavnost raka debelega črevesa in danke je v zadnjih letih v stalnem porastu, v Sloveniji v povprečju zboli 1.390 ljudi letno. Najpogosteje se pojavlja po 60. letu. Predstavlja drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. 

Nevarnostni dejavniki za nastanek raka debelega črevesa in danke so: starost, alkohol, kajenje, mesna, z živalskimi maščobami bogata prehrana, malo vlaknin v prehrani, premalo gibanja, kronična vnetna črevesna bolezen in polipi. 

Pojavlja se v dednih oblikah v sklopu družinske adenomatozne polipoze in dednega nelipoznega raka, poleg tega je tudi povečano tveganje za nastanek raka debelega črevesa in danke ob pojavljanju v ožjem sorodstvu. 

2. Bolezenski znaki

Znaki bolezni so odvisni od lokacije tumorja. Pri tumorjih, ležečih na levi strani debelega črevesa, se lahko pojavijo krči, bolečine v trebuhu, kri v blatu oziroma črno blato ter izmenjevanje zaprtij z drisko. Več

3. Diagnoza in stadij bolezni

Osnovne diagnostične preiskave so: digitorektalni pregled (pregled danke s prstom), endoskopske preiskave celotnega ali dela debelega črevesa in danke, ki nam tudi omogočijo odvzem vzorcev za patohistološki pregled ter slikovne preiskave UZ, CT in MRI, s katerimi opredelimo področno razširjenost bolezni. Več

4. Preventiva

Moškim in ženskam, starim od 50 do 74 let, je namenjen državni Program Svit – to je program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Če dobite vabilo za preventivni pregled, se odzovite in vključite v program. 

Več na povezavi http://www.program-svit.si.

5. Osnove zdravljenja in spremljanje bolnikov po zaključenem zdravljenju

Rak debelega črevesa in danke zdravimo kirurško, s sistemskim zdravljenjem in z obsevanjem. Raka danke, ki ni napredoval zdravimo kirurško. Glede na stadij bolezni dodamo dopolnilno radiokemoterapijo. Več

Rak analnega kanala

1. Epidemiologija in dejavniki tveganja

Rak analnega kanala je redka bolezen. Pojavnost je nizka, narašča predvsem v skupini mlajših istospolno usmerjenih moških. 

Nevarnostni dejavniki so: humani papilomski virus, pogosto menjavanje spolnih partnerjev, pogosti analni spolni odnosi in sočasna prisotnost spolno prenosljivih bolezni, kronična prizadetost imunskega sistema (imunosupresija), kronično draženje sluznice, predhodno obsevanje analnega kanala in benigne lezije v tem področju. 

2. Bolezenski znaki

Klinična slika je neznačilna, najpogosteje se pojavljajo krvavitev, bolečina, srbenje, zaprtje, občutek polnosti. Ob napredovali bolezni pride do inkontinence, težav pri iztrebljanju ali rektovaginalnih fistul. 

3. Diagnoza in stadij bolezni

Med osnovno diagnostiko spadajo digitorektalni pregled (pregled danke s prstom), rektoskopija (pregled danke s rektoskopom) z odvzemom vzorcev tkiva, endoluminalni UZ ali MRI medenice za opredelitev lokalne rasti in UZ ali CT trebuha ter RTG pljuč za določitev stadija bolezni. 

4. Osnove zdravljenja in spremljanje bolnikov po zaključenem zdravljenju

Osnovno zdravljenje omejene bolezni je radiokemoterapija. Bolnike operiramo le, če kljub takšnemu zdravljenju bolezen ostane, oziroma ob ponovitvi bolezni ali zaradi zapletov, ki jih povzroči sam tumor in predhodna zdravljenja. Metastatsko bolezen zdravimo s kemoterapevtiki. Več

 

 

© 2019 - Onkološki inštitut Ljubljana
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava