OI Ljubljana
Eng

Tumorji centralnega živčnega sistema

1. Epidemiologija in dejavniki tveganja

Tumorji centralnega živčnega sistema (CŽS) so redki. V Sloveniji je v letu 2014 za različnimi tumorji CŽS zbolelo 178 ljudi. So raznolika skupina bolezni, ki se razlikujejo glede na svoje histopatološke značilnosti. Najpogostejše jih delimo na astrocitne tumorje, oligodendrocitne tumorje, ependimome, meningeome in primitivne nevroendokrine tumorje. 

Astrocitome delimo na nizko in visoko maligne. Nizko maligni astrocitomi se pogosteje pojavljajo v mlajših starostnih skupinah. Med visoko maligne astrocitome spadata anaplastični astrocitom in glioblastom. Pogosteje se pojavljata v starejših starostnih skupinah in pogosteje zbolijo moški. Preživetje bolnikov je boljše v mlajših starostnih skupinah. 

Oligodendrogliomi se pojavljajo predvsem pri odraslih. Delimo jih na nizko maligne in anaplastične, ki pogosto vzniknejo iz nizko malignih. 

Ependimomi so redki tumorji centralnega živčnega sistema, ki se najpogosteje pojavljajo v otroštvu med 5. in 15. letom. 

Meningeomi so najpogostejši tumorji centralnega živčnega sistema in zrastejo iz mening, možganskih ovojnic. Velika večina je benignih. Pogosteje se pojavljajo pri bolnikih s predhodnim obsevanjem glave. 

Med primitivne nevroendokrine tumorje spadajo meduloblastom, retinoblastom, nevroblastom in pinealoblastom. Najpogostejši med njimi je meduloblastom, ki se najpogosteje pojavlja v otroštvu.  

Med nevarnostne dejavnike za tumorje centralnega živčnega sistema sodijo ionizirajoče sevanje, kar so opazili pri večjem pojavljanju pri preživelih v Hirošimi in Nagasakiju. Odmerki sevanja, ki jih prejmemo pri diagnostičnih preiskavah, pa pomembno ne povečajo števila možganskih tumorjev. Med potencialne nevarnostne dejavnike sodijo elektromagnetno sevanje, prehrana in okužba z nekaterimi virusi. V redkih primerih je povečano pojavljanje možganskih tumorjev v nekaterih družinah.

2. Bolezenski znaki

Astrocitomi. Pri nizko malignih astrocitomih so v ospredju epileptični napadi, znaki povišanega znotrajlobanjskega pritiska in znaki, ki so posledica lokalne rasti tumorja. Rast je počasna, možna je maligna preobrazba v visoko maligni astrocitom. Najpogostejši znaki visoko malignih astrocitomov so posledica povišanega znotrajlobanjskega pritiska in se kažejo kot glavobol, mentalne motnje, motorična oslabelost, slabost, bruhanje in epileptični napadi. Pojavljanje znakov je odvisno od lokacije tumorja. Več

3. Diagnoza in stadij bolezni

Pri diagnostiki astrocitomov je najpomembnejša magnetnoresonančna preiskava, pri diagnostiki visoko malignih astrocitomov je sprejemljiva tudi CT-preiskava s kontrastom. Več

4. Osnove zdravljenja in spremljanje bolnikov po zaključenem zdravljenju

Nizko maligne astrocitome zdravimo kirurško in z obsevanjem. Pri kirurškem zdravljenju še vedno potekajo raziskave glede vprašanja, ali je učinkovitejša operacija ob odkritju tumorja ali kasneje, ko bolezen napreduje. Obsevanje pride v poštev kot dopolnilna metoda kirurškemu zdravljenju. Redko pride v poštev pri zdravljenju kemoterapija. Već

 

 

© 2018 - Onkološki inštitut Ljubljana