OI Ljubljana
Eng

Tumorji jeter in žolčnega sistema

Rak jeter

1. Epidemiologija in dejavniki tveganja

V Sloveniji je v letu 2014 za rakom jeter na novo zbolelo 208 ljudi. Najpogostejši jetrni tumor je hepatocelularni rak (HCC). V Sloveniji predstavlja manj kot 1 % na novo odkritih rakov. Mnogo pogostejši je pri moških, najpogosteje nastane v šestem desetletju življenja.

Hepatocelularni rak (HCC) v več kot 80 % nastane v cirotično spremenjenih jetrih. Najpogostejši nevarnostni dejavniki za razvoj ciroze so virusne okužbe, alkohol, izpostavljenost rakotvornim snovem iz okolja ter presnovne bolezni, kot so hemokromatoza, Wilsonova bolezen in druge. Takšna jetra predstavljajo nevarnost za vznik raka na več mestih hkrati in za ponovitev tumorja.

Hepatoblastom je maligni jetrni tumor pri otrocih.

2. Bolezenski znaki

Najpogostejši klinični znaki hepatocelularnega raka so slabost, utrujenost, slab apetit, hujšanje, zlatenica in bolečine v zgornjem delu trebuha. Hepatoblastom značilnih znakov nima, razen simptomov, ki so posledica pritiska tumorja na okolne organe.

3. Diagnoza in stadij bolezni

Osnovna diagnostična preiskava je UZ trebuha, ki ga pri bolnikih s kronično spremenjenimi jetri ponavljamo v rednih presledkih. Diagnozo potrdimo s kontrastnimi slikovnimi preiskavami - CT ali MRI, pa tudi UZ. V laboratorijskih preiskavah krvi določimo tumorski označevalec AFP. Več

4. Osnove zdravljenja in spremljanje bolnikov po zaključenem zdravljenju

Za vrsto zdravljenja HCC se odločimo glede na tumorski stadij bolezni, stanje jetrnega tkiva in splošno bolnikovo stanje. Kirurško zdravljenje je možno v 15-30  % in predstavlja edino zdravljenje HCC, ki je usmerjeno na vzrok. Več

Rak žolčnega sistema

1. Epidemiologija in dejavniki tveganja

Med rake žolčnega sistema spadajo rak žolčnika in rak žolčnih vodov. Predstavljajo 2 % vseh rakov. V Sloveniji je v letu 2013 za rakom žolčnika in žolčnih vodov na novo zbolelo 177 ljudi.

Nevarnostni dejavniki za nastanek raka žolčnika so: žolčni kamni, predvsem v povezavi s kroničnim vnetjem žolčnika, žolčni polipi, t.i. porcelanasti žolčnik ter nekatere rakotvorne snovi iz okolja.
Nevarnostni dejavniki
za nastanek raka žolčnih vodov so: sklerozantno vnetje žolčnih vodov, dedne spremembe v obliki cist, propadanje jetrnih celic s tvorbo pigmentnih kamnov in prisotnost parazitov  v žolčnih vodih.

2. Bolezenski znaki in preventiva

Simptomi rakov žolčnega sistema so neznačilni, najpogosteje se pojavljajo anoreksija, slabost, bolečine v trebuhu, hujšanje, akutno vnetje žolčnika, zlatenica s srbenjem kože ter patološki jetrni testi. Skoraj petino jih odkrijemo slučajno med operacijo žolčnika.

3. Diagnoza in stadij bolezni

Zgodnejše odkrivanje rakov žolčnega sistema ni možno, ob sumu na bolezen opravimo naslednje diagnostične slikovne preiskave trebuha: rentgensko slikanje žolča in žolčnih vodov s kontrastnim sredstvom, CT trebuha in dvojni ultrazvok. Od preiskav krvi opravimo osnovne preiskave krvne slike ter biokemične preiskave, ki lahko pokažejo povečane vrednosti bilirubina in bolezenske spremembe jeter.

4. Osnove zdravljenja in spremljanje bolnikov po zaključenem zdravljenju

Osnovni način zdravljenja rakov žolčnega sistema je kirurško zdravljenje. Če je rak žolčnika lokalno omejen, je dovolj operacijska odstranitev žolčnika (holecistektomija), če pa je bolezen lokalno razširjena, se opravi odstranitev žolčnika, dela jeter, peritoneja in bezgavk ter včasih tudi žolčnega voda. Več

 

 

© 2018 - Onkološki inštitut Ljubljana