Oddelek za laboratorijsko diagnostiko

Biološki vplivi povzročajo spremembe analitov „in vivo“, so neodvisni od preiskovanih metod in so neizogibni. Spremenljivi faktorji so telesna teža, mišična masa, stradanje, dieta, prehrambene navade, fizična aktivnost, menstrualni cikuls, diagnostični in terapevtski postopki, zdravila itd. Nespremenljivi faktorji so spol, starost, rasa in dedni faktorji.

Koncentracije nekaterih analitov v krvi in urinu so odvisne od spola in se s starostjo spreminjajo. Alkalna fosfataza (ALP), kreatin-kinaza (CK), aspartat-aminotransferaza (AST), gama glutamiltransferaza (GGT), sečna kislina, kreatinin, amonijak, železo, sečnina, trigliceridi, holesterol, LDL-holesterol so pri moških višji kot pri ženskah. Koncentracije železa se pri ženskah po 65 letu močno zmanjšujejo. Koncentracije celokupnega holesterola in LDL-holesterola se zvišujejo po 45 letu starosti. ALP v serumu je pri otrocih višja kot pri odraslih, doseže svoj maksimum okrog 12. leta starosti, nato pada in je pri 18. letih enaka kot pri odraslih (Guder WG, Narayanam S, Wisser H, Zawata B. Samples: From the Patient to the Laboratory. GIT VERLAG, Darmstadt; 1996: 1-101).

Vpliv fizičnega napora na sestavo analitov v krvi je povezan s trajanjem in intenzivnostjo aktivnosti. Zaradi telesnega napora pred odvzemom krvi lahko dobimo pri rezultatih laboratorijskih analiz lažno zvišane vrednosti proteinov in na njih vezanih snovi, laktata, sečne kisline, poveča se prepustnost celic, zvišajo se vrednosti laktat-dehidrogenaze (LDH), CK, AST, aldolaze itd. (Guder WG, Narayanam S, Wisser H, Zawata B. Samples: From the Patient to the Laboratory. GIT VERLAG, Darmstadt; 1996: 1-101).

Zaradi stresa se sproščajo kateholamini in kortikosteroidi, pride do sprememb v intermedianem metabolizmu ogljikovih hidratov in lipidov. Stimulacija nadledvične žleze zviša vrednosti glukoze in encimov skeletne muskulature.

Kronobiološki vplivi so biološki ritmi, to so ciklične in linearne periode, ki lahko trajajo manj kot en dan (ultradialni), približno en dan (cirkadialni) in dalj kot en dan (infradialni). V klinični biokemiji so najpomembnejša cirkadialna nihanja koncentracij posameznih parametrov.
V vzorcih odvzetih v različnih časih dneva dobimo različne koncentracije posameznega parametra, kar pa je posledica normalnega fiziološkega oz. cirkadialnega nihanja. Za pravilno interpretacijo rezultatov je zato pomembna ura odvzema (Guder WG, Narayanam S, Wisser H, Zawata B. Samples: From the Patient to the Laboratory. GIT VERLAG, Darmstadt; 1996: 1-101).
Kri za laboratorijske analize naj bi bolnikom odvzeli na tešče med 7. in 9. uro zjutraj, ker so bili ob tem času odvzeti tudi vzorci, iz katerih so izračunali orientacijske referenčne vrednosti za posamezne parametre. Glede vnosa hrane in zdravil, ki jih redno jemlje, naj se bolnik pred odvzemom krvi posvetuje z zdravnikom.

Pred odvzemom krvi za določitev glukoze, železa, lipidov in ALP mora biti bolnik tešč. Za določitev sečne kisline 3 dni pred odvzemom krvi bolnik ne sme uživati purinskih obrokov, alkohola in nekaterih zdravil. Priporočljivo je, da se odvzem vrši 12 ur po zadnjem obroku ter pred diagnostičnimi in terapevtskimi postopki, ki vplivajo na klinično kemijske preiskave (Thomas L. Clinical Laboratory Results. In: Thomas L. Clinical Laboratory Diagnostics. Use and ASSessment of Clinical Laboratory Results. TH Books Verlagsgeselschaft, Frankfurt, 1998: 1453-1463).

Pomembno vlogo ima tudi bolnikov položaj med odvzemom krvi (stoječ, ležeč, sedeč). Pri stoječem položaju se zmanjša količina plazme, zato v plazmi porastejo koncentracija proteinov, encimov, zdravil, kalcija, bilirubina (Guder WG, Narayanam S, Wisser H, Zawata B. Samples: From the Patient to the Laboratory. GIT VERLAG, Darmstadt; 1996: 1-101).

Nepravilen odvzem: Kadar ob odvzemu žilna preveza traja predolgo (>30 sekund), pride do hemokoncentracije, kar povzroči lažno zvišane vrednosti proteinov, hematokrita, lipidov, encimov, bilirubina, železa, kalcija in drugih, na proteine vezanih substanc in številčne koncentracije celic. „Pumpanje” s pestjo privede do znatnega zvišanja kalija (do 1 mmol/L).

Kontaminacija odvzetih vzorcev z raztopinami iz infuzijskih kanalov: Za odvzem krvi za laboratorijske preiskave se v bolnišnicah uporabljajo tudi intravenski ali intraarterijski kanali. Kadar odvzemamo kri za laboratorijske preiskave iz infuzijskih linij, vedno zavržemo nekaj krvi (5-10 ml). Tako se izognemo kontaminaciji vzorcev z zdravili ali heparinom in preprečimo razredčitev vzorca z infuzijsko tekočino.

Hemoliza je sproščanje sestavine krvnih celic v plazmo ali serum. Po centrifugiranju krvnih vzorcev jo opazimo kot rdeče obarvanje seruma ali plazme, ki jo povzroči prosti hemoglobin. Vidna je, ko je koncentracija hemoglobina večja od 0,3g/L. Poznamo »in vivo« hemolizo zaradi hemolitičnega sindroma ali transfuzijske reakcije ter »in vitro« hemolizo, ki je navadno posledica napake v katerikoli stopnji pred-analitične faze.
Zaradi hemolize so vrednosti analitov, ki so v celicah v višjih koncentracijah, v serumu oz. plazmi zvišane (kalij, fosfor, AST, LDH...). Prosti hemoglobin, ki obarva krvni serum, povzroči kemične, biokemične in imunološke interference med merjenjem v analitskih postopkih posameznih analitov (bilirubina, kreatinina, sečne kisline…) (Guder WG, Narayanam S, Wisser H, Zawata B. Samples: From the Patient to the Laboratory. GIT VERLAG, Darmstadt; 1996: 1-101).

Lipemičnost je motnost seruma ali plazme, ki je posledica visoke koncentracije trigliceridov in drugih lipoproteinskih delcev (hilomikronov, VLDL holesterola). Lipemičnost nastane zaradi uživanja z lipidi bogate hrane nekaj ur pred odvzemom, kot posledica spremenjenih metabolnih procesov v organizmu ali zaradi prejemanja lipidnih suspenzij v obliki infuzije neposredno pred ali ob odvzemu krvi. V serumu je lipemičnost opazna že pri koncentraciji trigliceridov 3,4 mmol/L, v polni krvi pa šele pri 11,3 mmol/L. Lipemični serumi interferirajo s fotometričnimi meritvami analiznih metod pri vseh valovnih dolžinah. Tako so lažno zvišani rezultati proteinov, glukoze, sečne kisline, znižane pa koncentracije natrija, kreatinina in CK. Lipemičnosti vzorca vpliva tudi na rezultate hematoloških preiskav (lažno zvišan hemoglobin) (Guder WG, Narayanam S, Wisser H, Zawata B. Samples: From the Patient to the Laboratory. GIT VERLAG, Darmstadt; 1996: 1-101).