Rak pljuč

Rak pljuč je drugo najpogostejše rakavo obolenje na svetu glede pojavnosti in najpogostejše glede smrtnosti. V Sloveniji je po pogostnosti na tretjem mestu in za to boleznijo zboli več kot 1400 ljudi letno. V zadnjih letih incidenca tega raka pri moških rahlo narašča, medtem ko pa pri ženskah močno narašča. To razliko si razlagamo z epidemijo kajenja pri ženskah, ki se je začela nekaj desetletij kasneje kot epidemija kajenja pri moških, pri katerih se pojavnost kajenja zmanjšuje.

Glavni vzrok nastanka pljučnega raka je aktivno kajenje, ki poveča verjetnost za nastanek pljučnega raka do 30-krat. Ob prenehanju kajenja se začne verjetnost nastanka raka zmanjševati, vendar se tudi 30 let po prenehanju kajenja ne izenači popolnoma z verjetnostjo pri nekadilcih. Na nastanek raka pljuč vpliva tudi pasivno kajenje, kar pomeni vdihovanje cigaretnega dima, ko kadijo drugi, in ki poveča verjetnost za nastanek raka pljuč za 20 %. Ostali vzroki za nastanek pljučnega raka so izpostavljenost azbestu, radonu (plin, ki prihaja iz zemljine skorje in nastane ob razpadu radioaktivnega radija) ter težkim kovinam in njihovim spojinam.

Najpogostejši znaki in simptomi raka pljuč so kašelj (na novo nastali ali sprememba kroničnega kadilskega kašlja), hujšanje, občutek težkega dihanja, izkašljevanje krvi, bolečina v prsih, vratu ali v ramah, hripavost, težko požiranje,. Rak pljuč lahko povzroči zaporo v dihalnih poteh in onemogoči izkašljevanje sluzi, kar lahko povzroči pljučnico. Rak zgornjega režnja pljuč lahko vrašča v simpatični živčni sistem ter povzroči spremembe v znojenju in prilagoditvi oči ter slabšo mišično moč v roki.

Rak pljuč se zaradi nespecifičnih simptomov pogosto diagnosticira šele, ko je že razširjen, in se lahko kaže kot bolečine v kosteh, patološki zlomi kosti ali zlatenica.

Diagnostiko pljučnega raka začnemo z anamnezo in kliničnim pregledom. Nadaljujemo s slikovnimi preiskavami: RTG in CT prsnih organov. Normalna rentgenska slika še ne izključuje možnosti pljučnega raka, toliko bolj, če je opravljena le ena projekcija. Brohnoskopija ali CT-vodena punkcija nam omogočita histološko potrditev procesa na pljučih. Dodatne preiskave nam omogočijo, da določimo stadij bolezni: mediastinoskopija (preiskava medpljučnega prostora z endoskopom), ultrazvok trebuha, scintigrafija okostja, PET-CT. 

Preventiva pri raku pljuč je lahko primarna in sekundarna. Velik pomen ima primarna preventiva, ki vključuje predvsem preprečevanje in opuščanje kajenja, ter zmanjšanje izpostavljenosti drugim kancerogenim dejavnikom (azbest, radon, težke kovine…). Sekundarna preventiva ima manjši pomen in temelji na zgodnjem sistematičnem odkrivanju s presejanjem med prebivalstvom z visokim tveganjem.     

Rak pljuč lahko zdravimo kirurško, s kemoterapijo, obsevanjem ali tarčnimi zdravili. Ustrezno terapijo izberemo glede na tip raka, njegovo razširjenost in splošno stanje bolnika.

Pri kirurškem zdravljenju pridejo običajno v poštev lobektomija, ko odstranimo enega od petih režnjov pljuč, bilobektomija - odstranitev dveh pljučnih režnjev ali pnevmonektomija - odstranitev pljučnega krila.

Z limfadenektomijo odstranimo bezgavke v medpljučnem prostoru, kamor najverjetneje zaseva rak.

Radioterapija je najpogostejši način lokalnega zdravljenja, v večini primerov z namenom zazdravitve (paliacije), ne ozdravitve. Pri radikalnem obsevanju poskušamo obsevati vse znane lokalizacije bolezni. Pri pooperativnem obsevanju obsevamo na podoben način, a z nižjimi odmerki. Paliativno obsevanje je usmerjeno na lajšanje simptomov, ki jih povzročajo bodisi primarni tumor bodisi zasevki v različnih organih.

Pri sistemskem zdravljenju raka pljuč uporabljamo kombinacijo različnih kemoterapevtikov in tarčnih zdravil.

Pri nedrobnoceličnem raku pride v poštev kirurško zdravljenje. Če je bolnik primeren za operacijo; naredimo bodisi odstranitev dela pljučnega režnja ali celega pljučnega krila. Pri višjih stadijih se odločimo za dopolnilno zdravljenje s citostatiki in/ali obsevanjem. Če ne moremo doseči dokončne ozdravitve, bolnike radikalno ali paliativno obsevamo v kombinaciji s kemoterapijo ali brez nje. Bolnike z razširjenim pljučnim rakom zdravimo sistemsko, z zdravili. redko pride v poštev kirurško zdravljenje ali stereotaktična radiokirurgija. K temu dodamo še podporno in simptomatsko zdravljenje.

Drobnocelični rak pljuč zdravimo predvsem s kemoterapijo ter s podpornim in simptomatskim zdravljenjem.

Preživetje bolnika z rakom pljuč je v največji meri odvisno od razširjenosti bolezni ob odkritju. 5-letno preživetje bolnikov z rakom pljuč je 10- do 15-odstotno.