Sistemsko zdravljenje

Obravnava večine vrst raka je multidisciplinarna in lahko vsebuje kirurško, obsevalno in sistemsko zdravljenje. Sistemsko zdravljenje poteka z učinkovitimi zdravili, ki uničujejo rakaste celice in zavirajo njihovo rast. Pri zdravljenju raka z zdravili uporabljamo: kemoterapijo, hormonska zdravila, tarčno zdravljenje in imunoterapijo. 

Sistemska zdravila, torej kemoterapijo, hormonska in tarčna zdravila ter imunoterapijo je mogoče vnašati v telo na različne načine. Katero  zdravilo in kako ga boste prejemali, je odvisno od načina zdravljenja vašega raka, ki vam ga bo predlagal lečeči onkolog. Pri tem bo upošteval vrsto raka in njegove biološke značilnosti, uveljavljena zdravila za tovrstno zdravljenje in vaše splošno zdravstveno stanje. Sistemska zdravila so na voljo v obliki praškov in raztopin za injiciranje, večinoma v žile, izjemoma tudi v mišico, podkožje ali v hrbtenični kanal, ter v obliki oralnih tablet ali kapsul. Tudi zdravila, ki jih uporabljamo za preprečevanje neželenih učinkov in zdravljenje simptomov rakave bolezni, so v obliki injekcij, tablet, svečk, kapljic in obližev. 

Zdravila lahko prejemate v žile, mišice ali hrbtenični kanal, pod kožo, prek sluznic ali v telesne votline (prostor med popljučnima mrenama, trebušno votlino, mehur) ali skozi usta (oralno).

Od vrste sistemskih zdravil in vašega zdravstvenega stanja je odvisno, ali jih boste na Onkološkem inštitutu Ljubljana prejemali ambulantno ali pa boste za to potrebovali krajše bivanje v bolnišnici. Najpogosteje boste sistemska zdravila prejeli ambulantno, v primeru daljše infuzije ali potrebnega večjega nadzora pa v t. i. dnevnem hospitalu. V obeh primerih boste predvidoma odpuščeni v domačo oskrbo takoj po končani aplikaciji zdravljenja. Veliko sistemskih zdravil, zlasti hormonskih in tarčnih, pa tudi nekaj citostatikov je v obliki tablet ali kapsul, ki jih boste jemali doma ob natančnem upoštevanju navodil.

Kemoterapija pomeni zdravljenje s citostatiki. Delujejo tako, da zaustavijo rast celic oziroma jih okvarjajo. Celice sestavljajo naše organe in imajo svoj življenjski cikel: delijo se, rastejo, opravljajo svojo funkcijo in odmirajo. Ta proces je pri zdravih celicah usklajen in omogoča normalno zdravo življenje. Ker se rakaste celice delijo hitreje, ne opravljajo svoje funkcije in ne odmirajo v skladu z delitvijo tako kot normalne celice, tumor v organizmu raste, lahko potuje na mesta, kjer normalno teh celic ni (nastanejo zasevki ali metastaze) in izčrpa organizem. Princip delovanja kemoterapije temelji ravno na razliki med hitrostjo delitve in rasti tumorja ter zdravega tkiva. Kemoterapija pa deluje na vse celice v telesu, ne le na rakave, in tako povzroča neželene učinke. 

Pri sistemskem zdravljenju uporabljamo različne vrste kemoterapije, zato se tudi njihovi neželeni učinki razlikujejo. Za zdravljenje uporabljamo monoterapijo (en citostatik) ali polikemoterapijo (več citostatikov sočasno). 

Hormonsko zdravljenje ali hormonska terapija raka je način zdravljenja, ki temelji na znižanju nivoja spolnih (ženskih ali moških) hormonov oziroma na zasedbi hormonskih receptorjev, na katere se vežejo spolni hormoni, kar zavre rast in širjenje raka. Izraz hormonsko zdravljenje temelji na odvzemu hormonov in ne na dodajanju, kot je to značilno za hormonsko zdravljenje drugih bolezni.

S hormonskimi zdravili zdravimo rak prostate in hormonsko odvisen rak dojk, kot ena od možnih oblik zdravljenja pa je učinkovita še pri raku materničnega telesa in raku jajčnikov.

Tarčna zdravila z delovanjem na določeno tarčo v celici ali na njeni površini zavirajo rast in širjenje rakave bolezni. Večina tarčnih zdravil, ki jih uporabljamo za zdravljenje raka, so majhne molekule in monoklonska protitelesa.

Ideja o usmerjanem zdravljenju sega desetletja nazaj. Določanje bioloških lastnosti tumorja je omogočilo odkritje človeškega genoma in s tem razvoj tarčnih zdravil. Za raka je značilna je nenadzorovana rast spremenjenih, rakastih celic. Zaradi različnih vzrokov pride v telesu do prekomerne delitve in kopičenja celic, kar povzroči nastanek tumorja. Pri tarčnem zdravljenju so ti procesi, ki so odgovorni za rast in razvoj rakastih celic, postali tarče za nova zdravila. Večina tarčnih zdravil učinkuje na te procese, ki so intenzivnejši v rakastih celicah kot v zdravih celicah.

Imunoterapija predstavlja novo obliko zdravljenja, ki za boj proti raku izkorišča imunski sistem telesa oziroma bolnikovo telo spodbuja, da z lastnim obrambnim sistemom prepozna, napade in uničuje rakave celice. Imunoterapija imunski sistem telesa opremi z dolgoročnim spominom, da se lahko nenehno prilagaja raku, s čimer zagotavlja trajno, dolgoročno odzivanje na to bolezen. Lahko deluje tako, da zaustavi ali upočasni rast rakavih celic, zaustavi širitev raka v druge dele telesa ali pomaga, da imunski sistem deluje bolje in uničuje rakave celice.

Glavne vrste imunoterapije delimo na cepiva proti raku, nespecifične imunoterapije in zdravljenje z monoklonskimi protitelesi. Prve raziskave in pozitivni rezultati imunoterapije so bili ugotovljeni na področju zdravljenja malignega melanoma.

Trenutno je dostopna v obliki infuzije. Bolniki jo prejemajo v ciklih, dokler je učinkovita, ali do pojava neželenih učinkov. Različne imunoterapije lahko med seboj tudi kombiniramo in tako povečamo njihovo učinkovitost. Mogoče jo je uporabiti v kombinaciji s tarčnimi zdravili ali kemoterapijo, omogoča pa tudi kombinacijo z lokalnimi načini zdravljenja, kot sta radioterapija in elektroporacija.