Rak želodca

Pojavnost raka želodca je v upadanju, v Sloveniji predstavlja približno 3 % vseh novo odkritih  bolnikov z rakom. Najpogosteje zbolevajo starejši od 60 let. Leta 2021 je za rakom želodca zbolelo 489 ljudi.

Nevarnostni dejavniki za pojav raka želodca so: uživanje močno začinjene hrane, dimljenega in slanega mesa, kajenje ter okužba z bakterijo Helicobacter pylori. 

Znaki raka želodca so neznačilni ali pa se pojavijo razmeroma pozno, ko je bolezen že razširjena. Pojavijo se tiščanje v predelu žličke, občutek zgodnje sitosti, odpor do mesa, motnje požiranja, bruhanje, bruhanje krvi iz želodca ali požiralnika.

Ob napredovali bolezni se pojavijo hujšanje, nabiranje tekočine v trebušni votlini, povečane bezgavke v levi nadključnični loži, povečane bezgavke v levi pazduhi, jetrne metastaze, pljučne metastaze, Krukenbergov tumor v jajčnikih, širjenje raka po možganskih ovojnicah ali metastaze v kosteh. 

Osnovna diagnostična preiskava je gastroskopija, t.j. endoskopski pregled zgornjih prebavnih poti, s katero pregledamo sluznico požiralnika, želodca ter dvanajstnika in lahko tudi odvzamemo vzorce tkiva za patohistološko preiskavo. Opravimo osnovne krvne preiskave skupaj z določitvijo tumorskih označevalcev CEA in CA 19-9.

Ostale preiskave za določitev stadija bolezni so: endoskopski UZ in CT trebuha za ugotovitev področne razširitve bolezni ter RTG prsnih organov, CT prsnega koša, UZ ali CT trebuha, ginekološki pregled pri ženskah ter v določenih primerih scintigrafija skeleta. 

Bolnike z rakom želodca zdravimo operativno, s kemoterapijo in z obsevanjem. Rak želodca je ob postavitvi diagnoze v več kot dveh tretjinah primerov lokalno napredoval ali že metastatski, skoraj 50 % bolnikov ni primernih za operacijo. Če bolnika lahko zdravimo kirurško, opravimo odstranitev želodca (gastrektomija), bodisi celega bodisi delno. Ob tem odstranimo pripadajoče področne bezgavke. Če rak želodca zajema sosednje organe, odstranimo tudi del tega organa ali organ v celoti. Bolnike zdravimo dodatno z dopolnilno radiokemoterapijo, v določenih primerih s predoperativno sistemsko kemoterapijo. Če rak želodca ni primeren za kirurško zdravljenje, zdravimo s predoperativno radiokemoterapijo in nato, če je mogoče, kirurško. Metastatsko bolezen zdravimo s sistemsko kemoterapijo, v nekaterih primerih z obsevanjem ali operativnim posegom, z namenom lajšanja težav, ki nastanejo zaradi zasevkov.

Bolnike po zaključenem zdravljenju spremljamo še pet let. Prvi dve leti po zdravljenju se bolezen ponovi v 80 %, zato bolniki prihajajo na kontrolne preglede na tri mesece, na katerih opravimo klinični pregled, osnovne krvne preiskave skupaj z določitvijo tumorskih označevalcev CEA in CA 19-9. Enkrat letno opravimo tudi UZ ali CT trebuha, RTG pljuč in endoskopski pregled zgornjih prebavil. Po dveh letih bolniki prihajajo na pregled na šest mesecev, po petih letih pa spremljanje bolnika prevzame splošni zdravnik.