Podporno zdravljenje
Psihoonkološka obravnava
Psihoonkološka obravnava zajema pogovor o težavah ter dogovor za najbolj ustrezno obliko pomoči. Svetovanja, psihoedukacija, krizne intervencije, suportivne psihoterapevtske obravnave, obravnava po kognitivno vedenjski terapiji potekajo individualno, po zaključenem onkološkem zdravljenju pa tudi v skupinski obliki. Osredotočamo se na obravnavo vsebin, vezanih na raka, in na obravnave v času zdravljenja raka.
Kadar je stiska preveč močna in preplavljajoča, je smiselna pomoč z zdravili. Psihofarmakoterapijo lahko uvede osebni zdravnik ali zdravnik onkolog, v primeru vztrajanja depresivnih in anksioznih motnjah, ki posegajo na področje tako telesnega kot psihičnega, se v obravnavo lahko vključi tudi psihiater.
Kaj je psihoonkološka obravnava bolnikov z rakom?
Rak je bolezen, ki nenadoma in nepričakovano poseže v življenje vsakega bolnika in njegovih bližnjih. Bolezen ne pomeni le izgubo zdravja, pač pa poseže lahko na mnoga področja življenja – telesnega funkcioniranja, psihološkega doživljanja, medosebne odnose, poklicno pot, finančno in eksistenčno situacijo. Ob misli na raka se spontano sprožijo negativna občutja tako pri obolelih kot pri njihovih bližnjih. Bolezen vzbuja celo vrsto strahov, bojazni in dvomov, kar zaobsežemo v izrazu duševna stiska. Bolnikom na Onkološkem inštitutu Ljubljana pri soočenju z diagnozo rak in dolgotrajnim zdravljenjem nudimo psihoonkološko pomoč, da podpremo aktivno sodelovanje pri zdravljenju in čim boljšo rehabilitacijo.
Duševna stiska ob spoprijemanju z rakom je naravna in pričakovana, lahko pa se stopnjuje do te mere, da postane premočna, traja predolgo in ovira bolnikovo zmožnost spoprijemanja z zdravljenjem kot tudi njegovo vsakodnevno funkcioniranje. Na splošno velja, da nekaj manj kot tretjina bolnikov z rakom na poti zdravljenja in rehabilitacije doživlja globljo stisko, ob kateri potrebuje tudi strokovno pomoč. Psihoonkologija upošteva medsebojno soodvisnost telesnega in duševnega ter v celostno onkološko zdravljenje vključuje psihoterapevtski pristop, ter po potrebi tudi psihofarmakološki pristop.
Izvori in znaki duševne stiske
Izvori duševne stiske so raznovrstni, od spremenjene telesne podobe, spremenjenega doživljanja in funkcioniranja telesa, strahu pred ponovitvijo bolezni, težave v partnerskih in drugih medosebnih odnosih, vračanjem na delovno mesto.
Duševna stiska se lahko kaže z različnimi znaki, najpogostejši pa so:
- občutja žalosti in potrtosti
- brezup, občutek, da stvari nimajo nobenega smisla
- strah pred ponovitvijo bolezni/nadaljnjim potekom bolezni, občutja preplavljenosti z negotovostjo
- občutja nekoristnosti, krivde, ničvrednosti
- občutek nezmožnosti spoprijemanja s telesnimi težavami, npr. z bolečinami, utrudljivostjo, slabostjo, menopavzalnimi težavami
- težave s spanjem
- tesnoba, tiščanje v prsih
- velika razdražljivost ali jeza
- samomorilne misli ali namere
- težave pri odločanju glede zdravljenja
- stopnjevanje težav, ki so bili prisotni že pred boleznijo.
Ob znakih globlje stiske je smiselno poiskati strokovno pomoč. Za informacije o tem, kakšno strokovno pomoč vam lahko nudimo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, se lahko obrnete na svojega lečečega onkologa.
Psihoonkološko obravnavo na Onkološkem inštitutu Ljubljana zagotavlja Oddelek za psihoonkologijo.
Kontakt
Telefon: 01 5879 170
Uradne ure: 9.00–14.00
Naročanje poteka preko telefona ali osebno v sprejemni pisarni Oddelka za psihoonkologijo v pritličju stavbe H na Onkološkem inštitutu Ljubljana v času uradnih ur. Napotnice lahko izven tega časa oddate v nabiralnik pri vratih sprejemne pisarne oddelka, po prejeti napotnici vas bomo za termin obravnave poklicali po telefonu.
Ob naročanju diplomirana medicinska sestra z bolnikom opravi triažni razgovor, ki je namenjen oceni intenzivnosti duševne stiske. Glede na podatke na napotnici in izražene težave bolnika usmerimo v psihiatrično in/ali kliničnopsihološko obravnavo.
