O raku
Presejanje za raka
Kaj je presejanje za raka?
Presejanje za raka je namenjeno zdravim posameznikom, ki prejmejo vabilo na presejanje z namenom, da pri njih odkrijemo predrakave ali zgodnje rakave spremembe, ki jim še ne povzročajo težav. Pozitiven presejalni test še ne pomeni, da ima posameznik raka, je pa lahko zanj bolj ogrožen in zato potrebuje dodatno obravnavo. S presejalnimi pregledi lahko raka odkrijemo zgodaj, ko je pomembno bolje ozdravljiv in je zdravljenje manj zahtevno, kakovost življenja med zdravljenjem in po njem pa je boljša.
Presejalni program mora biti organiziran
Organiziran presejalni program ima opredeljeno ciljno skupino (običajno glede na spol in starost), presejalni test (bris materničnega vratu, test na prikrito krvavitev v blatu, mamografija), presejalni interval (obdobje med dvema presejalnima testoma) ter strokovne smernice za obravnavo posameznikov glede na izvid presejalnega testa, dodatno obravnavo in diagnostiko, zdravljenje ter spremljanje po zdravljenju. Način presejanja pa je odvisen od vrste raka, starosti in spola ciljne populacije, lahko tudi od drugih lastnosti posameznika, ki so povezane z ogroženostjo za nastanek raka.
Presejalnega testa, ki bi bil 100-odstotno zanesljiv, ni, zato je pomembno, da smo kljub negativnemu presejalnemu testu pozorni na morebitne znake raka. Ob sumljivih simptomih ne odlašajte in kontaktirajte osebnega izbranega zdravnika. Ne priporočamo pogostejšega testiranja ali uporabe nepreverjenih metod zgodnjega odkrivanja raka.
V Sloveniji presejanje za raka poteka v treh presejalnih programih
V Sloveniji imamo na državni ravni vzpostavljene tri s strokovnimi dokazi podprte presejalne programe za raka:
Program ZORA
za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu
Program DORA
za zgodnje odkrivanje raka dojk
Program Svit
za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesju in danki
Programa ZORA in DORA upravlja Onkološki inštitut Ljubljana, program Svit pa Nacionalni inštitut za javno zdravje. Vsi trije presejalni programi so med prebivalci zelo dobro sprejeti, vsako leto znova beležijo veliko udeležbo in že kažejo zelo spodbudne rezultate. Odziv in rezultati nas tako uvrščajo med najbolj uspešne države na področju presejalnih programov za raka v Evropski zvezi.
Letno se v slovenske presejalne programe za raka vključuje okoli 400.000 posameznikov. Večina udeležencev ima normalen izvid presejalnega testa, le pri peščici odkrijemo predrakave ali rakave spremembe, ki jih zdravimo. Na populacijski ravni je cilj organiziranih populacijskih presejalnih programov zmanjšanje števila smrti zaradi raka, za katerega presejamo, kar dosežemo s čim bolj zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem raka. Če pa odkrijemo in zdravimo predrakave spremembe, s tem preprečimo nastanek raka, kar se na populacijski ravni odrazi v manjšemu številu novih primerov raka. Predrakave spremembe zaradi naravnega poteka rakave bolezni odkrivamo v programih ZORA in Svit.
Presejalni programi ZORA, DORA in Svit so rešili že veliko življenj, zato na Onkološkem inštitutu Ljubljana priporočamo udeležbo v teh programih.
Uvajanje novih presejalnih programov za raka
Uvajanje organiziranega presejanja je kompleksen in odgovoren proces. Dobri rezultati uspešno uvedenih presejalnih programov ob večanju bremena raka ter hitremu razvoju znanosti in tehnologije ponujajo zmožnosti in vzbujajo željo po novih tovrstnih programih. V želji čim prej priti do želenih rezultatov se v številnih evropskih državah uvajajo in izvajajo priložnostna (oportunistična) presejanja. Ta za razliko od organiziranega presejanja ne izpolnjujejo meril za zagotavljanje kakovosti v presejalnem procesu, zato pogosto ne dosegajo želenih koristi, ali pa jih dosegajo na način, ki povzroča nesorazmerje med koristmi na eni ter škodo in stroški na drugi strani.
Ker v presejalne programe vključujemo veliko zdravih ljudi z namenom, da bi pravočasno odkrili peščico bolnih, je tako s strokovnega kot etičnega vidika nujno, da so vsi presejalni programi vpeljani organizirano in celostno. Hkrati pa morajo izpolnjevati stroga merila za presejanje, ki zagotavljajo ustrezno razmerje med koristmi in škodo, ki jo nov program lahko ima na ravni posameznika in populacije.
V Sloveniji predloge za nove presejalne programe presoja in usmerja Državna komisija za presejalne programe, ki deluje pod okriljem Ministrstva za zdravje. Onkološki inštitut Ljubljana vodi dva ključna projekta za pripravo na pilotno implementacijsko presejanje za pljučnega raka (projekt LUKA) in raka prostate (projekt PETER) v Sloveniji. Vpeti smo v ključne evropske projekte na področju presejanja za raka ter sooblikujemo razvoj in politiko presejanja na mednarodni ravni. Pri tem tesno sodelujemo z Mednarodno agencijo za raziskovanje raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji (IARC-SZO), različnimi mehanizmi Evropske komisije ter številnimi priznanimi strokovnjaki iz tujine. Svoje izkušnje delimo z drugimi državami tako v okviru mednarodnih projektov kot v tesnem sodelovanju s SZO Evropa.