Prehranska podpora in terapija

Prehrana igra pomembno vlogo pri skrbi za zdravje in dobro počutje bolnikov z rakom. Prehransko stanje bolnikov neposredno vpliva na učinkovitost zdravljenja raka, pojavnost neželenih učinkov in kvaliteto življenja bolnikov.

Rak in njegovo zdravljenje povzročajo spremenjeno presnovo in delovanje prebavil, pogosti so tudi neželeni učinki zdravljenja, ki vplivajo na vnos hrane. Za bolnike z rakom je izredno pomembno, da pred in med zdravljenjem ne izgubljajo telesne mase, zato potrebujejo prilagojen vnos energije in hranil. Pri nekaterih rakih so presnovne spremembe zelo majhne in ne vplivajo bistveno na splošno stanje bolnika in njegovo prehranjenost, pri drugih vrstah, kot so na primer rak želodca, trebušne slinavke, črevesa, grla, pljuč, pa so presnovne spremembe večje, pogosto je moteno tudi delovanje prebavil. 

Na Oddelku za klinično prehrano Onkološkega inštituta Ljubljana bolnikom z rakom nudimo prehransko obravnavo za preprečevanje razvoja motenj prehranjenosti in njihovo terapijo, kadar so že razvite. Zdravimo tudi delno in popolno odpoved prebavil.

Prehranska ogroženost bolnikov

Prehransko ogroženost bolnikov ugotavljamo s posebnimi vprašalniki (NRS2002), ki se uporabljajo pri ambulantnih pregledih bolnikov. Bolniki, pri katerih se ugotovi, da so prehransko ogroženi, so napoteni na prehransko obravnavo v Ambulanto za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu Ljubljana, kjer opredelimo bolnikovo prehransko stanje.

Prehransko ogroženih je okoli 85 % rakastih bolnikov, okoli 45% bolnikov pa ima eno več motenj prehranskega stanja. Najpogostejša motnja prehranjenost je podhranjenost, ki predstavlja zapleteno bolezensko stanje. Največkrat se kaže kot klinična slika kaheksije, pogosto pa je pridružena tudi debelosti in sarkopeniji.  Kaheksija je danes že dodobra raziskano razgraditveno stanje presnove, ki se pojavi ob prisotnosti kroničnega obolenja (kronična pljučna obolenja, kronično srčno popuščanje, kronične infekcijske bolezni idr.) in ga zaznamuje izguba telesne mase in apetita ter laboratorijski kazalnik prisotnosti vnetja (CRP – C-reaktivni protein). Bolniki z rakom telesno maso izgubljajo predvsem na račun puste telesne mase, kar pomeni tudi izgubo mišičja. Izguba puste telesne mase pa zmanjšuje funkcijo številnih organskih sistemov, predvsem imunskega, ter vodi v presnovno in funkcionalno krhkost bolnika za rakom.

V začetnem obdobju kaheksije je to bolezensko stanje še reverzibilno – lahko ga pozdravimo oziroma zaustavimo njegovo napredovanje s povečanim vnosom energije in posameznih hranil, predvsem beljakovin in maščobnih kislin omega-3 ter telesno dejavnostjo. V napredovalem stanju, ki mu rečemo refraktarna kaheksija, pa je zdravljenje bolnikov bistveno manj uspešno in bolj zapleteno. Spremembe v presnovi rakastih bolnikov praviloma povečajo predvsem potrebo po beljakovinah in energiji. Pogosto je spremenjeno tudi delovanje prebavil. Bolnikom z rakom zato priporočamo uživanje kvalitetne prehrane, ki je uravnotežena z bolnikovimi povečanimi potrebami po beljakovinah in energiji ter prilagojena funkciji prebavil. Kadar bolniki s prehrano ne dobijo dovolj beljakovin in energije, se pri njih pospešeno razvijejo spremembe, ki vodijo v kaheksijo oziroma eno izmed oblik podhranjenosti. 

Klinično prehransko zdravljenje izvajamo multidisciplinarno

Praviloma jo prične klinični dietetik, ki opravi individualno prehransko obravnavo, na osnovi katere se postavi prehransko diagnozo in izvede ustrezen prehranski ukrep. Kadar je bolnik z rakom prehransko ogrožen, pomeni prehranski ukrep z individualno prilagojeno prehransko strategijo prehransko podporo. Kadar pa pri prehransko ogroženemu bolniku ugotavljamo motnjo prehranskega stanja predstavlja prehranski ukrep prehransko terapijo. V prehransko terapijo je pogosto vključen tudi zdravnik in medicinska sestra. Ti bolniki praviloma potrebujejo kontrolne preglede krvi, včasih pa tudi parenteralni vnos hranil. Vsako prehransko terapijo spremljamo in prilagajamo bolnikovim potrebam ter funkciji prebavil. Kadar je funkcija prebavil tako prizadeta, da tudi z individualnim prilagajanjem vnosov hrane in uporabo prehranskih dopolnil presnovnim potrebam bolnika ni mogoče zadostiti, zdravnik predpiše parenteralno prehrano.

Na podlagi sodobnih strokovnih spoznanj bolnikom z rakom odsvetujemo kakršnekoli diete, ki niso posebej medicinsko predpisane. Bolnikom z rakom odsvetujemo kakršnekoli diete, ki niso posebej medicinsko predpisane. Prehrana mora biti vedno prilagojena posameznemu bolniku, prehranska dopolnila pa se uporabljajo le kot dopolnjevanje prehrane po predhodnem prehranskem pregledu. Nekritično jemanje prehranskih dopolnil, zlasti antioksidantov, lahko povzroči dodatno zdravstveno škodo.

Prehransko podporo in terapijo na Onkološkem inštitutu zagotavlja Oddelek za klinično prehrano.