Kožni rak

Kožni rak je najpogostejši rak pri ljudeh. Poglavitni vzrok za naraščanje števila zbolelih s kožnim rakom je sodobni način preživljanja prostega časa s pogostim ali celo prekomernim izpostavljanjem soncu oziroma ultravijoličnemu sevanju (UV sevanje). Delimo ga na nemelanomskega in kožni melanom. V Sloveniji je leta 2021 za nemelanomskim kožnim rakom zbolelo 4377 ljudi, za kožnim melanomom pa 633 ljudi. 

Nemelanomski kožni rak je veliko pogostejši kot melanomski, vendar veliko manj smrten, saj redko zaseva v notranjost telesa. Običajno se pojavi na mestih, ki so kronično izpostavljena soncu. Najpogostejši obliki nemelanomskega kožnega raka sta bazalnocelični karcinom in ploščatocelični karcinom, ki se običajno pojavita kot bulica, rana oziroma krasta brez poškodbe na glavi in trupu, lahko tudi na okončinah. Takšna sprememba vztrajno raste in se iz meseca v mesec povečuje. Nemelanomska oblika kožnega raka zelo redko zaseva v druge organe, zato je preživetje več kot 99 %. Te kožne tumorje lahko v večini primerov učinkovito odstranimo s pomočjo neinvazivnih metod ali s kirurškim posegom v lokalni anesteziji. Pozno odkrit ali neustrezno zdravljen nemelanomski kožni rak lahko zahteva multidisciplinarno zdravljenje in pušča neželene kozmetične in funkcionalne posledice.  

Pri vseh kožnih rakih, tako nemelanomskih kot tudi melanomskih oblikah, je izjemno pomembno zgodnje odkrivanje in zdravljenje, saj jih lahko tako zelo učinkovito odstranimo s kirurškim posegom.  

Kožni melanom ima večjo nagnjenost k zasevanju v primerjavi z drugimi oblikami kožnega raka ter predstavlja kar 90 % vseh smrti zaradi kožnega raka. Zgodnje odkrivanje, zdravljenje in preživetje bolnikov s kožnim melanomom se je v zadnjih letih pomembno izboljšalo, več kot pet let po postavitvi diagnoze živi več kot 90 % bolnikov.

Kožni melanom je rak, ki izvira iz melanocitov,  celic v kožni povrhnjici, odgovornih za proizvodnjo melanina, zrnc pigmenta. Ta pigment daje koži barvo. Zaradi poškodb celic, ki so pogosto posledica izpostavljenosti soncu, se lahko melanociti postopoma spremenijo v maligne celice, kar vodi v razvoj kožnega melanoma. Pogosto prizadeta področja so obraz, lasišče, vrat, roke, noge, prsni koš, trebuh in hrbet.

Vsako leto po svetu za kožnim melanomom zboli približno 325.000 oseb. Bolezen je bolj pogosta med belopoltimi, ki živijo blizu ekvatorja, saj je moč sevanja UV tam najmočnejša. Bolezen je tako najpogostejša v Avstraliji in na Novi Zelandiji, sledita Severna Amerika in Severna Evropa, najredkeje pa zbolijo ljudje v Aziji. 

Pojav kožnega melanoma se razlikuje glede na spol. Pri moških se najpogosteje pojavi na hrbtu in ramenih, medtem ko pri ženskah prizadene predvsem spodnje okončine. Svetujemo vam, da redno opravljate pregled sprememb na koži in ob morebitnih spremembah poiščete zdravniško pomoč.

V zadnjih 20 letih se je preživetje bolnikov s kožnim melanomom zaradi enotnih sodobnih pristopov k zdravljenju, dostopnosti do diagnostike in zdravljenja, zgodnejšega odkrivanja ter povečane ozaveščenosti prebivalstva in ustrezne zaščite pred sočnimi žarki pomembno izboljšalo. Podatki SLORA tako kažejo, da je bilo leta 1980 5-letno preživetje bolnikov s kožnim melanomom 40-odstotno, medtem ko je leta 2017 preživetje znašalo 72,3 %. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana obravnavamo skoraj vse slovenske bolnike s kožnim melanomom, ki potrebujejo kirurško zdravljenje bezgavk, sistemsko zdravljenje ali obsevanje zaradi na kožo omejene ali napredovale bolezni.

Če opazite sumljive spremembe na kožnem znamenju po opisanih kriterijih ABCDE, se obrnite na svojega osebnega zdravnika. Zdravnik bo opravil pregled, zastavil vprašanja o vašem zdravju, življenjskem slogu in boleznih v družini. Ob sumu na kožni melanom vas bo napotil k dermatologu ali kirurgu, ki bo izvedel biopsijo kože – izrez znamenja. Ta korak je ključen pri postavitvi diagnoze kožnega melanoma, saj lahko le na podlagi tega patolog pod mikroskopom opravi analizo odstranjenega tkiva in določi vrsto tumorja.

Neinvazivne metode diagnosticiranja, kot je dermoskopija, olajšajo postavitev diagnoze in zmanjšajo število nepotrebno opravljenih biopsij, ne morejo pa nadomestiti patohistološkega izvida.. Vse pomembnejša postaja molekularno-genetska opredelitev kožnega tumorja, ki dodatno pomaga patologu pri opredelitvi tipa bolezni in njenih morebitnih posledicah.

Večino kožnih melanomov odkrijemo zgodaj, v neinvazivni fazi rasti, ko se celice kožnega melanoma  zadržujejo zgolj v povrhnji plasti kože. Zdravljenje takega kožnega melanoma obsega kirurški izrez z nekoliko razširjenim pasom zdrave kože, kar preprečuje ponovitev bolezni na mestu brazgotine.

Če pa celice tumorja prodirajo globlje v plasti kože, to imenujemo invazivni melanom. Globino, do katere prodirajo celice v koži, imenujemo debelina tumorja po Breslowu. Bolnike s potrjenim invazivnim kožnim melanomom debeline po Breslowu več kot 0,8 mm pregleda kirurg onkolog. Klinični pregled vključuje pregled regionalnih bezgavčnih lož, brazgotine po odstranitvi tumorja in kože med mestom kožnega melanoma ter bezgavčno ložo.

Invazivno obliko bolezni lahko spremljajo zasevki v regionalnih bezgavkah, ki jih odkrijemo pri 20 % bolnikov. Zasevki v regionalnih bezgavkah pomenijo, da je nekaj celic kožnega melanoma potovalo do bezgavk in se tam naselilo v obliki gnezdeca – zasevka.

Po diagnozi invazivnega kožnega melanoma lahko kirurg onkolog predlaga dodatne slikovne preiskave, kot so ultrazvok (UZ), računalniška tomografija (CT), magnetna resonanca (MR) in PET/CT, odvisno od stadija bolezni:

• Kožni melanom in situ ter plitvi melanomi (stadij I in II) ne zahtevata slikovne diagnostike, razen ob sumu na zasevke.
• Pri naraščajoči debelini tumorja po Breslowu se lahko odločimo za UZ-preiskavo regionalne bezgavčne lože.
• Pri sumu na zasevke v bezgavkah in drugih organih (stadij III in IV) opravimo PET/CT in MR za možganske zasevke.
• Za oceno obsega bolezni pri znanih zasevkih v drugih organih uporabimo PET/CT in MR glave.