Pozne posledice zdravljenja

Ugotavljanje poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu in adolescenci je pomembno zato, da posledice čimprej odkrijemo, jih odpravimo ali zmanjšamo in tako zmanjšamo obolevnost ter izboljšamo kakovost življenja preživelih raka. Pojavnost raka pri otrocih v zadnjih desetletjih stalno narašča, umrljivost pa upada. V Sloveniji vsako leto zaradi raka zboli približno 70 otrok v starosti do 19 let, od tega se jih približno 60 pozdravi. Posledice sistemskega zdravljenja, radioterapije in/ali operativnega zdravljenja so pri otroku večje, ker v času zdravljenja še raste, tveganje za posledice pa z leti narašča. Eno ali več okvar organov ima po 30 letih od končanega zdravljenja približno tri četrtine preživelih raka v otroštvu, so pa tudi tri do šestkrat bolj ogroženi za pojav sekundarnega tumorja od svojih vrstnikov. Poleg tega imajo pogosto funkcionalne motnje na področju inteligence in čustvovanja.

Spremljanje poznih posledic zdravljenja v Ambulanti za pozne posledice zdravljenja na Onkološkem inštitutu Ljubljana poteka doživljenjsko. Spremljamo mladostnike, stare nad 16 let, ki so se v starosti do 18 let zdravili zaradi raka in je od zdravljenja minilo najmanj pet let, spremljamo pa tudi preživele raka v starosti od 18 do 30 let, saj imajo pred seboj še dolgo pričakovano življenjsko dobo.

Klinični pregled

Pri vsakem preživelem, ki pride na kontrolo v ambulanto, se je potrebno pogovoriti in  opraviti klinični pregled.  Glede na vrsto prebolelega malignega obolenja in način zdravljenja opravimo:

• Pregled nekaterih organov v sodelovanju s specialisti drugih strok (žleze z notranjim izločanjem, srce, ledvici, živčevje, oko, notranje uho, rodila, mišično-skeletni sistem, zobovje...).
• Določene preiskave za zgodnje odkrivanje sekundarnih rakov (npr. raka dojk po obsevanju prsnega koša, raka debelega črevesja in danke po obsevanju trebuha, kožnega raka…).
• Napotitev v Ambulanto za onkološko genetsko svetovanje, če presodimo, da bi lahko imel preživeli glede na družinsko anamnezo in vrsto primarnega/sekundarnega raka genetsko obremenjenost.
• Napotitev k psihologu oziroma psihiatru, če ocenimo potrebno po tovrstni obravnavi.

Zelo pomembno je tudi svetovanje o zdravem načinu življenja, saj to zmanjšuje pojavnost poznih posledic.

Le z zadostnim znanjem in poznavanjem možnih poznih posledic lahko uspešno sledimo bolnike, ki so se zdravili zaradi raka. Pomembno je namreč, da morebitne pozne posledice pravočasno odkrijemo, po možnosti že v obdobju, ko bolnik še nima težav ter jih z ustreznimi ukrepi omilimo ali odpravimo. S tem omogočimo bivšim bolnikom boljšo kakovost življenja.

Spremljanje posledic zdravljenja raka na Onkološkem inštitutu zagotavlja Pododdelek za ugotavljanje posledic zdravljenja.