Vzroki in preprečevanje
Dejavniki tveganja
Dejavnike tveganja za nastanek predrakavih in rakavih obolenj delimo na tiste, na katere lahko vplivamo s preventivnimi ukrepi, in na tiste, ki jih ne moremo spremeniti ali nadzorovati.
Če omejimo izpostavljenost tistim dejavnikom tveganja, ki se jim lahko izognemo, lahko zmanjšamo ogroženost za nastanek nekaterih vrst raka.
Nevarnostni dejavniki za raka, na katere lahko vplivamo
Kajenje tobaka
Tobačni dim vsebuje več kot 80 različnih rakotvornih snovi (*). Z vdihavanjem tobačnega dima te snovi vstopijo v pljuča, nato v krvožilje in potujejo po vsem telesu. Zato je kajenje tobaka in uporaba tobačnih izdelkov povezana ne le s pljučnim rakom, temveč tudi z rakom požiralnika, grla in ustne votline, še zlasti, če ga spremlja čezmerno pitje alkohola. Tudi raki sečnega mehurja, ledvic in trebušne slinavke so povezani s kajenjem tobaka, domnevajo pa, da kajenje prispeva k nastanku želodčnega raka, levkemij, raka na materničnem vratu ter na debelem črevesu in danki. Največja ogroženost za raka je pri tistih osebah, ki začnejo kaditi mladi, kadijo dolgo časa in veliko število tobačnih izdelkov. Ogroženost se veča tudi pri izpostavljenosti tobačnemu dimu v prostorih, kjer kadijo drugi.
Pitje alkohola
Alkohol poveča ogroženost za raka debelega črevesa in danke, dojk, ust, žrela in grla, požiralnika ter želodčnega in jetrnega raka. Alkohol in sočasno kajenje tobaka povečujeta nevarnost rakov zgornjih dihal in prebavil (ustne votline in žrela, grla in požiralnika), učinek obeh je približno zmnožek učinkov posameznega dejavnika. Najnovejša priporočila odsvetujejo kakršnokoli pitje alkohola.
Čezmerna telesna teža in debelost
Čezmerno telesno težo in debelost opredeljuje indeks telesne mase (ITM), ki je razmerje med telesno maso (kg) in kvadratom višine (m2) in je izražen v kg/m2. ITM med 25,0 in 29,9 kg/m2 pomeni čezmerno telesno težo, vrednost 30,0 kg/m2 in več pa že debelost. Poveča se ogroženost za raka debelega črevesa, ledvic, materničnega telesa, dojk pri ženskah po menopavzi, spodnjega dela požiralnika in žolčnika.
Neustrezna prehrana
Uživanje rdečega mesa, procesirani mesni izdelki, slani prigrizki in redko uživanje sadja in zelenjave večajo ogroženost za raka debelega črevesa in danke, želodca in nosnega dela žrela. Visokokalorična hrana, kot so slaščice, sladke in gazirane pijače, prispevajo k porastu telesne teže. Zelenjava in sadje varujeta pred raki prebavil in dihal (usta, žrelo, grlo, požiralnik, želodec, pljuča in trebušna slinavka), zelenjava sama pa morda tudi pred raki, povezanimi s hormoni (rak dojk, maternice in prostate). Varovalne učinke proti raku kažejo predvsem surova, sveža rumenozelena zelenjava in sadje: korenje, brokoli, cvetača, zelje, listnata solata, česen, čebula, paradižnik, druga zelenjava in sadje iz skupine agrumov.
Sedeč življenjski slog in premalo gibanja
Telesna dejavnost povečuje črevesno gibljivost, skrajša čas prehoda vsebine skozi črevo, vpliva na imunski sistem in na raven insulina, z vsem tem pa zmanjšuje ogroženost za raka debelega črevesa. Redna telesna dejavnost zmanjšuje tudi ogroženost za rake dojk, materničnega telesa in debelega črevesa in danke. Za zdravje se pri odraslih priporoča zmerna telesna dejavnost vsaj 30 minut vsak dan in vaje za krepitev moči vsaj 2 dni na teden.
Izpostavljenost ionizirajočemu sevanju
Sevanje v laičnem jeziku vključuje elektromagnetno valovanje, ki je lahko naravnega ali umetnega izvora (ki jih proizvaja človek). Iz naravnih virov sevanja smo v domačih prostorih lahko izpostavljeni radonu, kar je značilno predvsem za južne dele Slovenije in Kras. Radon je povezan s pljučnim rakom. Med sevanje iz umetnih virov sodijo rentgenski in gama žarki, ki jih uporabljamo za diagnostiko in zdravljenje v medicini in ki lahko povečajo ogroženost za razvoj raka. Izpostavljeni so predvsem delavci, če ne upoštevajo priporočil o zaščitni opremi in dovoljenih odmerkih sevanja. Bolniki, ki opravljajo diagnostične slikovne preiskave (npr. rentgensko slikanje, slikanje s CT, PET-CT) ali se zdravijo z obsevanjem, so izpostavljeni, vendar je pri njih ogroženost izjemno majhna, korist preiskave ali zdravljenja pa pretehta možno nevarnost.
Izpostavljenost kemijskim snovem na delovnem mestu
Na nekaterih delovnih mestih so delavci izpostavljeni kemijskim snovem, ki so povezani z večjo pogostostjo določenih vrst rakov. Azbest povzroča mezoteliom (rak pljučne mrene) in poveča ogroženost za pljučnega raka. Izpostavljenost kemikalijam v industriji barv povezujemo z rakom mehurja.
Pretirano sončenje in uporaba solarija
Sončno ali umetno ultravijolično sevanje (solarij) poveča ogroženost za nastanek kožnega raka. Kratkotrajna izpostavljenost pretiranemu sončenju je povezana z nastankom kožnega melanoma, dolgotrajna stalna izpostavljenost soncu pa z nastankom nemelanomskega kožnega raka. Ogroženi so predvsem ljudje svetle polti, z velikim številom pigmentnih kožnih znamenj in tisti, katerih sorodniki so zboleli za kožnim rakom.
Okužbe
Med okužbami, ki lahko povzročijo nastanek raka, so za slovensko okolje pomembni bakterija Helicobacter pylori pri želodčnem raku in nekateri humani papilomski virusi pri raku materničnega vratu ter rakih ust in žrela. Okužba z virusom hepatitisa B in C lahko vodi v jetrnega raka.
Nevarnostni dejavniki za raka, na katere ni mogoče vplivati
Starost
S staranjem se veča verjetnost za okvare genov v celicah in s časom smo izpostavljeni vedno več rakotvornim dejavnikom.
Rakotvorni dejavniki*
Gre za kemijske, fizikalne snovi in mikroorganizme, ki smo jim izpostavljeni in vplivajo na celice, da se lahko spremenijo v rakaste. Seznam dejavnikov, za katere obstajajo znanstveni dokazi, da lahko povzročijo raka, redno objavlja Mednarodna agencija za raziskovanje raka iz Lyona v Franciji in je prosto dostopen tukaj.
Dedne okvare in genetska predispozicija
Okvare genov, ki se prenašajo s staršev na potomce, močno povečajo ogroženost za nastanek določenih vrst raka.
Imunski sistem
Osebe z oslabljenim imunskim odzivom so bolj ogrožene za nastanek določenih rakov. Mednje spadajo na primer osebe po presaditvi organov, ki potrebujejo zdravila za oslabitev imunskega sistema, da ne pride do zavrnitve organa, osebe, ki se zdravijo zaradi nekaterih revmatskih bolezni, ter osebe z nezdravljeno okužbo s HIV/aidsom.
Reproduktivni dejavniki
Nižja starost ob prvi menstruaciji in pozna menopavza vplivata na nastanek raka pri ženskah, saj večata raven spolnih hormonov v telesu in s tem tudi ogroženost za nastanek hormonsko odvisnih rakov.