Vzroki in preprečevanje
Dejavniki tveganja
Dejavnike tveganja za nastanek predrakavih sprememb in raka delimo na tiste, na katere lahko vplivamo s preventivnimi ukrepi, ter na tiste, na katere nimamo vpliva.
Z zmanjševanjem izpostavljenosti dejavnikom tveganja, ki jih lahko preprečimo ali omejimo, lahko pomembno zmanjšamo ogroženost za nastanek nekaterih vrst raka.
Nevarnostni dejavniki za raka, na katere lahko vplivamo
Kajenje tobaka
Tobačni dim vsebuje več kot 80 različnih rakotvornih snovi (*). Z vdihavanjem tobačnega dima te snovi vstopajo v pljuča, nato prehajajo v krvni obtok in se razširjajo po vsem telesu. Zato je kajenje tobaka in uporaba tobačnih izdelkov povezana ne le z nastankom pljučnega raka, temveč tudi z rakom požiralnika, grla in ustne votline, še zlasti ob sočasnem čezmernem pitju alkohola.
S kajenjem tobaka so povezani tudi raki sečnega mehurja, ledvic in trebušne slinavke. Domnevajo, da kajenje prispeva tudi k nastanku želodčnega raka, levkemij, raka na materničnem vratu ter raka debelega črevesa in danke.
Največja ogroženost za raka je pri osebah, ki začnejo kaditi v mladosti, kadijo dlje časa in uporabljajo večje število tobačnih izdelkov. Ogroženost se povečuje tudi pri izpostavljenosti tobačnemu dimu v prostorih, kjer kadijo druge osebe.
Pitje alkohola
Alkohol poveča ogroženost za raka debelega črevesa in danke, dojk, ust, žrela, grla, požiralnika ter želodčnega in jetrnega raka. Sočasno pitje alkohola in kajenje tobaka povečujeta ogroženost za rake zgornjih dihal in prebavil (ustne votline in žrela, grla in požiralnika), pri čemer je učinek obeh približno zmnožek učinkov posameznega dejavnika. Najnovejša priporočila odsvetujejo kakršnokoli pitje alkohola.
Čezmerna telesna teža in debelost
Čezmerno telesno težo in debelost opredeljuje indeks telesne mase (ITM), ki je razmerje med telesno maso (kg) in kvadratom višine (m2) in je izražen v kg/m2. ITM med 25,0 in 29,9 kg/m2 pomeni čezmerno telesno težo, vrednost 30,0 kg/m2 in več pa že debelost. Poveča se ogroženost za raka debelega črevesa, ledvic, materničnega telesa, dojk pri ženskah po menopavzi, spodnjega dela požiralnika in žolčnika.
Neustrezna prehrana
Uživanje rdečega mesa, predelanih mesnih izdelkov in slanih prigrizkov ter redko uživanje sadja in zelenjave povečujejo ogroženost za raka debelega črevesa in danke, želodca ter nosnega dela žrela. Visokokalorična hrana, kot so slaščice ter sladke in gazirane pijače, prispeva k povečanju telesne mase. Zelenjava in sadje varujeta pred raki prebavil in dihal (ustne votline, žrela, grla, požiralnika, želodca, pljuč in trebušne slinavke), zelenjava sama pa morda tudi pred raki, povezanimi s hormoni (rak dojk, maternice in prostate). Varovalne učinke proti raku kažejo predvsem surova, sveža rumeno-zelena zelenjava in sadje, med drugim korenje, brokoli, cvetača, zelje, listnata solata, česen, čebula, paradižnik ter druga zelenjava in sadje, zlasti iz skupine agrumov.
Sedeč življenjski slog in premalo gibanja
Telesna dejavnost povečuje gibljivost črevesa, skrajša čas prehoda črevesne vsebine in vpliva na imunski sistem ter raven inzulina. S tem zmanjšuje ogroženost za raka debelega črevesa. Redna telesna dejavnost zmanjšuje tudi ogroženost za raka dojk, materničnega telesa ter debelega črevesa in danke. Za ohranjanje zdravja se odraslim priporoča vsaj 30 minut zmerne telesne dejavnosti vsak dan ter vaje za krepitev moči vsaj 2 dni na teden.
Izpostavljenost ionizirajočemu sevanju
Sevanje v laičnem jeziku vključuje elektromagnetno valovanje, ki je lahko naravnega ali umetnega izvora (ki ga proizvaja človek). Iz naravnih virov sevanja smo v bivalnih prostorih lahko izpostavljeni radonu, kar je značilno predvsem za južne dele Slovenije in Kras. Radon je povezan z nastankom pljučnega raka. Med sevanje iz umetnih virov sodijo rentgenski in gama žarki, ki se uporabljajo za diagnostiko in zdravljenje v medicini ter lahko povečajo ogroženost za razvoj raka. Najbolj so izpostavljeni delavci, če ne upoštevajo priporočil glede uporabe zaščitne opreme in dovoljenih odmerkov sevanja. Bolniki, pri katerih se izvajajo diagnostične slikovne preiskave (npr. rentgensko slikanje, slikanje s CT, PET-CT) ali zdravljenje z obsevanjem, so sevanju sicer izpostavljeni, vendar je pri njih ogroženost izjemno majhna. Korist preiskave ali zdravljenja namreč bistveno presega morebitno nevarnost.
Izpostavljenost kemijskim snovem na delovnem mestu
Na nekaterih delovnih mestih so delavci izpostavljeni kemičnim snovem, ki so povezane z večjo pojavnostjo nekaterih vrst raka. Azbest povzroča mezoteliom (rak pljučne mrene) in povečuje ogroženost za pljučnega raka. Izpostavljenost kemikalijam v industriji barv je povezano z nastankom raka sečnega mehurja.
Pretirano sončenje in uporaba solarija
Sončno ali umetno ultravijolično sevanje (solarij) povečuje ogroženost za nastanek kožnega raka. Kratkotrajna izpostavljenost pretiranemu sončenju je povezana z nastankom kožnega melanoma, dolgotrajna in stalna izpostavljenost soncu pa z nastankom nemelanomskega kožnega raka. Najbolj ogroženi so ljudje svetle polti, z velikim številom pigmentnih kožnih znamenj ter tisti, pri katerih so za kožnim rakom zboleli sorodniki.
Okužbe
Med okužbami, ki lahko povzročijo nastanek raka, so v slovenskem okolju pomembni bakterija Helicobacter pylori, ki je povezana z nastankom raka želodca, nekateri humani papilomski virusi (HPV), povezani z rakom materničnega vratu ter raki ust in žrela, ter virusa hepatitisa B in C, ki lahko povečata ogroženost za raka jeter.
Nevarnostni dejavniki za raka, na katere ni mogoče vplivati
Starost
S staranjem se povečuje verjetnost za nastanek okvar genov v celicah, hkrati pa smo s časom izpostavljeni vedno večjemu številu rakotvornih dejavnikov.
Rakotvorni dejavniki
Rakotvorni dejavniki so kemijske in fizikalne snovi ter mikroorganizmi, ki smo jim lahko izpostavljeni in lahko povzročijo spremembe v celicah, zaradi katerih se te lahko spremenijo v rakaste. Seznam dejavnikov, za katere obstajajo znanstveni dokazi, da lahko povzročijo raka, redno objavlja Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) iz Lyona v Franciji. Seznam je prosto dostopen tukaj.
Dedne okvare in genetska predispozicija
Okvare genov, ki se prenašajo s staršev na potomce, močno povečajo ogroženost za nastanek določenih vrst raka.
Imunski sistem
Osebe z oslabljenim imunskim odzivom so bolj ogrožene za nastanek nekaterih vrst raka. Mednje spadajo na primer osebe po presaditvi organov, ki prejemajo zdravila za oslabitev imunskega sistema, da ne pride do zavrnitve presajenega organa, osebe, ki se zdravijo zaradi nekaterih revmatskih bolezni, ter osebe z nezdravljeno okužbo z virusom HIV.
Reproduktivni dejavniki
Zgodnješi nastop prve menstruacije in poznejša menopavza vplivata na nastanek raka pri ženskah, saj podaljšujeta izpostavljenost spolnim hormonom in s tem ogroženost za nastanek hormonsko odvisnih rakov.