Rak jajčnikov

Rak jajčnikov je deseti najpogostejši rak pri ženskah v Sloveniji, v letu 2021 je v Sloveniji na novo zbolelo 181 žensk. Med raki rodil ima najvišjo umrljivost. Najpogosteje zbolevajo ženske med 55. in 65. letom.

Nevarnostni dejavniki so reproduktivni in genetski. Večje tveganje za nastanek raka jajčnikov je pri ženskah, ki niso rodile ali pa so rodile po 35. letu. Na njegov nastanek vplivajo spremembe genov BRCA 1 in BRCA 2. 

Prvi znaki bolezni se pojavijo relativno pozno, pri razširjeni bolezni pa imajo ženske motnje v odvajanju urina in blata, bolečine v trebuhu ter povečan obseg trebuha zaradi nabiranja tekočine.  

Osnovna preiskava je ultrazvok trebuha. Dodatno opravimo CT trebuha in rentgensko preiskavo prsnih organov. Opravimo osnovne preiskave krvne slike, biokemične preiskave krvi ter določimo tumorski označevalec Ca 125 ter pri mlajših bolnicah AFP in beta HCG. Glede na klinično sliko dodatno opravimo irigografijo ali rekto-kolonoskopijo. Z diagnostično laparoskopijo (preiskava trebušne votline) in odvzemom vzorca tkiva za patohistološko preiskavo dokončno postavimo diagnozo.

Glede na opravljene preiskave razvrstimo bolnice v stadije I-IV po FIGO klasifikaciji. 

Osnova zdravljenja raka jajčnikov je kirurško zdravljenje, običajno opravimo kirurško odstranitev maternice, jajcevoda in jajčnikov, slepiča in omentuma (peča). V določenih primerih je možen laparoskopski poseg, pri veliki masi bolezni pa citoredukcija – čim bolj popolna odstranitev tumorske mase oz. metastaz , ki so vidne z očesom. Če operacija ni možna, razširjeno bolezen zdravimo s sistemskim zdravljenjem s citostatiki ter z obsevanjem.  

Prva tri leta po zaključenem zdravljenju si kontrolni pregledi sledijo na štiri mesece, od 3-5 let po zdravljenju na šest mesecev in kasneje enkrat na leto. Poleg anamneze, splošnega kliničnega pregleda in ginekološko vaginalno-rektalnega pregleda je bolnicam treba določiti vrednost tumorskega označevalca.

Pri družinski obremenjenosti bolnice napotimo v ambulanto za genetsko svetovanje.