O raku
Vzroki in preprečevanje
Na to, kdo bo zbolel in za katero vrsto raka, vplivajo dejavniki življenjskega sloga, okoljski dejavniki, dedna nagnjenost in naključje. Ti dejavniki vplivajo posredno ali neposredno na gene v celičnem jedru in lahko spremenijo celice v rakaste. Večina rakov, več kot 90 odstotkov, nastane zaradi prepleta mnogih različnih dejavnikov in pojava bolezni ni mogoče povezati samo z enim od njih. Tako govorimo o nevarnostnih in varovalnih dejavnikih za raka.
Ko je oseba izpostavljena nevarnostnim dejavnikom za raka (npr. kadi tobak, se pretirano izpostavlja soncu), pomeni, da ima večjo verjetnost oziroma ogroženost, da bo zbolela za določeno vrsto raka, v primerjavi s tistimi, ki tem dejavnikom niso izpostavljeni. Obenem pa vsi, ki so izpostavljeni tem dejavnikom, ne zbolijo za rakom. Zato pri raku ne govorimo o povzročiteljih in vzrokih. Če je oseba izpostavljena varovalnim dejavnikom za raka (npr. je redno telesno dejavna, ne pije alkohola), se verjetnost oziroma ogroženost za nastanek raka precej zmanjša v primerjavi s tistimi, ki tega ne počno.
Ocenjeno je, da je dednih med pet in deset odstotkov rakavih bolezni. S staršev se okvarjeni gen prenese na potomce in ogroženost za nastanek te vrste raka je pri potomcih večja kot v splošni populaciji. Vendar prisotnost okvarjenega gena pri neki osebi še ne pomeni, da bo ta oseba zanesljivo zbolela za rakom.
Kako lahko preprečimo raka?
Skoraj polovico vseh rakov že znamo in zmoremo preprečiti. Preventiva pomeni ukrepe, s katerimi lahko prav vsak pomembno zmanjša svojo ogroženost za nastanek raka.
Na evropski ravni so glavne nasvete za preprečevanje raka zbrali v Evropskem kodeksu proti raku. Nasveti izboljšajo naše zdravje in varujejo tako proti raku kot proti nastanku drugih kroničnih bolezni, npr. bolezni srca in ožilja.
Ključni preventivni ukrepi za zmanjšanje ogroženosti z rakom so:
- Ne kadite in ne uporabljajte tobačnih izdelkov.
- Vzdržujte zdravo, normalno telesno težo.
- Vsak dan bodite telesno dejavni. Omejite čas, ki ga preživite sede.
- Jejte veliko polnozrnatih izdelkov, stročnic, zelenjave, sadja. Omejite uživanje visokokalorične hrane in sladkih pijač. Izogibajte se predelanim mesnim izdelkom, rdečemu mesu in živilom z visoko vsebnostjo soli.
- Omejite pitje vseh vrst alkoholnih pijač. Za preprečevanje raka je najbolje, da jih sploh ne pijete.
- Izogibajte se čezmernemu sončenju in uporabi solarija. Uporabljajte zaščito pred soncem.
- Na delovnem mestu se zaščitite pred snovmi, ki povzročajo raka, zato spoštujte navodila o varnosti in zdravju pri delu.
- Pozanimajte se o vrednostih radona v svojem domu in ukrepajte.
- Če lahko, naj ženske dojijo svojega otroka. Dojenje zmanjšuje ogroženost z rakom.
- Poskrbite, da bodo vaši otroci cepljeni proti virusu hepatitisa B in humanemu papilomskemu virusu (HPV).
Redno se udeležujte presejalnih programov za raka: ZORA (rak materničnega vratu), DORA (rak dojk) in Svit (rak debelega črevesa in danke).
Kdaj posumimo na dedno obliko raka?
- Več sorodnikov je zbolelo za istim rakom ali pa se v družini pojavlja značilna kombinacija različnih rakov; verjetnost dednega raka je povečana predvsem v primerih, ko
- zbolevajo sorodniki po eni strani družine,
- rak, ki je med prebivalstvom sicer pogost, se pojavi pri mlajših odraslih (npr. rak dojk pred 45. letom),
- rak v otroštvu, ki se v družini ponavlja,
- oseba zboli za več različnimi raki,
- oseba zboli večkrat za istim rakom,
- pojav določenih redkih, nenavadnih vrst raka.
Če posumite na dedno obliko raka v svoji družini, se posvetujte s svojim družinskim zdravnikom. Družinski zdravnik vas bo ob potrjenem sumu napotil v ambulanto za onkološko genetsko svetovanje za nadaljnjo obravnavo.