O raku
Vzroki in preprečevanje
Na to, ali bo posameznik zbolel za rakom in za katero vrsto raka, vplivajo dejavniki življenjskega sloga, okoljski dejavniki, dedna nagnjenost in naključje. Ti dejavniki neposredno ali posredno vplivajo na gene v celičnem jedru ter lahko povzročijo spremembe, zaradi katerih se zdrave celice spremenijo v rakaste. Večina rakov, več kot 90 odstotkov, nastane zaradi prepleta številnih različnih dejavnikov, zato pojava bolezni ni mogoče pripisati le enemu izmed njih. Zato govorimo o nevarnostnih in varovalnih dejavnikih za raka.
Ko je oseba izpostavljena nevarnostnim dejavnikom za raka (npr. kadi tobak, se pretirano izpostavlja soncu), to pomeni, da je njena verjetnost oziroma ogroženost za razvoj določene vrste raka večja kot pri osebah, ki tem dejavnikom niso izpostavljene. To pa ne pomeni, da bodo za rakom zboleli vsi, ki so jim izpostavljeni. Zato pri raku ne govorimo o povzročiteljih in vzrokih. Nasprotno pa izpostavljenost varovalnim dejavnikom za raka (na primer redna telesna dejavnost ali opustitev alkohola) pomembno zmanjša verjetnost oziroma ogroženost za nastanek raka v primerjavi z osebami, ki teh dejavnikov ne upoštevajo.
Ocenjuje se, da je dednih med pet in deset odstotkov rakavih bolezni. Okvarjeni gen se lahko prenese s staršev na potomce, zato je njihova ogroženost za razvoj določene vrste raka večja kot v splošni populaciji. Kljub temu prisotnost okvarjenega gena še ne pomeni, da bo posameznik zanesljivo zbolel za rakom.
Kako lahko preprečimo raka?
Skoraj polovico vseh rakov že znamo in zmoremo preprečiti. Preventiva zajema ukrepe, s katerimi lahko vsak posameznik pomembno zmanjša svojo ogroženost za nastanek raka.
Glavna priporočila za preprečevanje raka so na evropski ravni zbrana v Evropskem kodeksu proti raku. Ta priporočila prispevajo k boljšemu zdravju ter ne zmanjšujejo le ogroženosti za raka, temveč tudi za druge kronične bolezni, kot so bolezni srca in ožilja.
Ključni preventivni ukrepi za zmanjšanje ogroženosti z rakom so:
- Ne kadite in ne uporabljajte tobačnih izdelkov.
- Ne izpostavljajte se tobačnemu dimu drugih kadilcev.
- Vzdržujte zdravo telesno težo.
- Vsak dan bodite telesno dejavni. Omejite čas, ki ga preživite sede.
- Jejte veliko polnozrnatih izdelkov, stročnic, zelenjave, sadja. Omejite uživanje rdečega mesa in se izogibajte predelanim mesnim izdelkom.
- Izogibajte se alkoholnim pijačam.
- Ženske naj otroka dojijo čim dlje.
- Izogibajte se čezmernemu sončenju, na to zlasti pazite pri otrocih. Uporabljajte zaščito pred soncem. Nikoli ne uporabljajte solarijev.
- Na delovnem mestu se seznanite z rakotvornimi dejavniki in se zaščitite pred snovmi, ki povzročajo raka. Upoštevajte navodila za varnost in zdravje pri delu.
- Seznanite se z ravnmi radona na svojem območju in ukrepajte.
- Sprejmite ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti onesnaženosti zraka.
- Poskrbite, da bodo vaši otroci cepljeni proti virusu hepatitisa B in človeškemu papilomavirusu (HPV).
- Hormonsko nadomestno zdravljenje omejite na čim krajše obdobje.
Sodelujte pri organiziranih presejalnih programih za odkrivanje raka: ZORA (rak materničnega vratu), DORA (rak dojk) in Svit (rak debelega črevesa in danke).
Kdaj posumimo na dedno obliko raka?
Na dedno obliko raka lahko posumimo, kadar je za istim rakom zbolelo več sorodnikov ali kadar se v družini pojavlja značilna kombinacija različnih vrst raka. Verjetnost dednega raka je večja predvsem v primerih, ko:
- za rakom zbolevajo sorodniki po eni strani družine,
- se rak, ki je sicer pogost med prebivalstvom, pojavi pri mlajših odraslih (na primer rak dojk pred 45. letom),
- se v družini ponavlja pojav raka v otroštvu,
- oseba zboli za več različnimi vrstami raka,
- oseba večkrat zboli za isto vrsto raka,
- se pojavijo določene redke in nenavadne vrste raka.
Če pri sebi ali v svoji družini prepoznate znake, ki bi lahko kazali na dedno obliko raka, se posvetujte s svojim družinskim zdravnikom. Ta vas bo ob potrjenem sumu napotil v ambulanto za onkološko genetsko svetovanje, kjer bo potekala nadaljnja obravnava.