Rak mod

Tumorji mod sodijo med redke vrste raka, pojavnost pa se v razvitem svetu in tudi v Sloveniji veča. Leta 2021 je bilo v Sloveniji 122 novo odkritih bolnikov z rakom mod. So najpogostejši rak mladih odraslih moških med 20. in 40. letom.

Vzročni dejavniki za večanje pojavnosti še niso povsem raziskani, najverjetneje jih gre iskati v vplivih okolja na hormonsko ravnovesje, ki uravnava razvoj moških spolnih žlez pred rojstvom in po njem. Znani nevarnostni dejavniki so kriptorhizem (nespuščeni testisi), hipotrofija (povečanje) oz. atrofija (krčenje) mod, družinska obremenitev, že preboleli rak mod, neplodnost in pa nekatere dedne obremenitve.

Rak mod se najpogosteje pojavlja kot neboleča zatrdlina v modu, kot hitro povečanje ali zmanjšanje moda, občutek neugodja, teže ali napetosti v modu. Možna je topa bolečina v medeničnem dnu ali dimljah. Znak tumorja mod je lahko tudi napetost, občutljivost, bolečina in povečanje prsi. Pri razširjeni bolezni z zasevki v trebušni votlini se lahko pojavijo bolečine v križu, tipna tumorska masa v trebuhu, pri zasevkih v pljučih suh dražeč kašelj, občutek težkega dihanja in krvavkast izcedek. Znaki zasevkov v centralnem živčnem sistemu so glavobol, vrtoglavica, motnje vida in ravnotežja bruhanje, pri zasevkih v kosteh pa bolečine v kosteh.

Osnova diagnostike sta natančna anamneza o bolnikovih težavah in klinični pregled, pri katerem smo ob sumu na raka moda pozorni na periferne bezgavke, tipljive tumorske mase v trebuhu, znake ginekomastije (čezmerni razvoj tkiva dojke), opravimo tudi vsaj okvirni nevrološki pregled. Osnova slikovne diagnostike je UZ modnika. V krvi določimo vrednosti tumorskih kazalnikov. Za določitev razširjenosti bolezni opravimo CT trebuha ter CT in RTG prsnega koša, ob sumu na zasevke v centralnem živčnem sistemu tudi CT/MRI glave.

Zdravljenje lokalno omejenega tumorja kot tudi metastatske bolezni začnemo z orhidektomijo, t.j. kirurško odstranitvijo celotnega moda s semenskim povesmom in pripadajočo ovojnico, ki ga pregleda patolog in dokončno opredeli tip bolezni. Nadaljnji potek zdravljenja bolnikov vseh stadijev bolezni narekujejo napovedni dejavniki poteka bolezni, ki jih določa histološki tip tumorja in kombinacija klinično-patološkega stadija bolezni ter pooperativnih vrednosti tumorskih markerjev.

Kot dopolnilno metodo pri bolnikih stadija I se odločamo za dopolnilno obsevanje ali dopolnilno kemoterapijo, lahko pa se odločimo za opazovanje bolnika z rednimi pogostimi kontrolnimi pregledi.

Pri bolnikih s primarno metastatsko boleznijo je nadaljnje zdravljenje praviloma citostatsko. Kadar po končani sistemski terapiji z radiološkimi preiskavami znakov metastatske bolezni ne zasledimo več, je zdravljenje končano, v nasprotnem pa sistemskemu zdravljenju praviloma sledi kirurška odstranitev vseh preostalih zasevkov.

Ob ponovitvi bolezni so metode zdravljenja enake kot pri primarnem zdravljenju.