Kaj je rak?

Rak je skupno ime za več kot 200 različnih bolezni. S tujko ga imenujemo tudi neoplazma, malignom ali maligni tumor, njegova glavna značilnost pa je nenadzorovana rast in delitev rakasto spremenjenih celic. Nastanek rakave celice (pogosto uporabljamo tudi izraz maligna celica) je zapleten proces, ki ga imenujemo kancerogeneza.

Celice so osnovni gradniki človeškega telesa. Rastejo in delijo se takrat, ko organizem to potrebuje. Včasih pa v njih pride do nenadzorovanih sprememb v celičnem jedru, genih (mutacija) ali popravljalnih mehanizmih, ki sicer skrbijo za odpravljanje okvar v genih, nastalih zaradi različnih škodljivih dejavnikov. Med te dejavnike uvrščamo na primer ultravijolično sevanje, kemikalije v tobačnem dimu, okužbe s humanim papilomskim virusom (HPV) in podobno. Ti vplivi, ki jih imenujemo rakotvorni (kancerogeni) dejavniki, lahko povzročijo mutacije v genih ali pa poškodujejo mehanizme, ki v celicah popravljajo genske napake.

Vsaj en odstotek vseh človeških genov je vpleten v nastanek in širjenje raka. Zato je rak po definiciji genska bolezen, ki se lahko razvije iz katerekoli celice, ki se deli, in v kateremkoli organu.

Tumorje (tvorbe) glede na resnost sprememb v celicah delimo na: 

• benigne tumorje: grajeni so iz celic, podobnih normalnim, rastejo zelo počasi in se ne širijo v druge dele telesa, zato jih ne uvrščamo med rakaste tvorbe. Če jih kirurško odstranimo, se praviloma ne ponovijo in večinoma ne ogrožajo življenja. Težave lahko predstavljajo, če zrastejo tako veliki, da povzročajo nelagodje ali pritiskajo na sosednje organe.
• maligne tumorje: so rakaste tvorbe, grajene iz nenormalnih, spremenjenih celic, ki se neurejeno in nenadzorovano delijo. Razraščajo se v okolna tkiva in jih uničujejo. Pogosto se rakaste celice odtrgajo od začetnega tumorja ter prek limfnega ali krvnega obtoka odpotujejo v druge organe (npr. bezgavke), kjer tvorijo zasevke (metastaze).