Kaj je rak?

Rak je široko ime za več kot 200 različnih bolezni. S tujko imenujemo rak tudi neoplazma, malignom ali maligni tumor. Glavna značilnost je nenadzorovana rast in delitev rakasto spremenjenih celic. Nastanek rakave celice (pogosto uporabljamo tudi izraz maligna celica) je zapleten proces, ki ga imenujemo kancerogeneza.

Celice so osnovni gradniki človeškega organizma. Rastejo in delijo se takrat, ko človeško telo to potrebuje. V celicah pa lahko pride do nenadzorovanih sprememb v celičnem jedru, genih (mutacija) ali popravljalnih mehanizmih, ki skrbijo za to, da pomagajo popraviti okvare v genih zaradi različnih škodljivih dejavnikov (na primer ultravijoličnega sevanja, kemikalij v tobačnem dimu, okužb s humanim papilomskim virusom ipd.). Ti škodljivi dejavniki, ki jih imenujemo rakotvorni (kancerogeni) dejavniki, lahko povzročijo mutacije v genih ali pa poškodujejo mehanizme, ki v celicah popravljajo genske napake.

Vsaj 1 odstotek vseh človeških genov je vpleten v nastanek in širjenje raka, zato je rak po definiciji genska bolezen, ki lahko nastane iz katerekoli celice, ki se deli, in kateregakoli organa v človeškem telesu.

Tumorje (tvorbe) glede na resnost sprememb v celicah delimo na: 

• benigni tumorji: so grajeni iz celic, ki so podobne normalnim, rastejo zelo počasi in se ne razširijo v druge dele telesa. Tako jih ne uvrščamo med rakaste tvorbe. Če jih odstranimo z operacijo, se praviloma ne ponovijo. Večinoma ne ogrožajo življenja. Težave lahko predstavljajo veliki benigni tumorji - tisti, ki povzročajo nelagodje ali kadar pritiskajo na ostale organe.
• maligni tumorji: so rakaste tvorbe, grajene iz nenormalnih, spremenjenih celic, ki se neurejeno in nenadzorovano delijo. Razraščajo se v okolna tkiva in jih okvarjajo. Pogosto se rakaste celice odtrgajo od začetnega tumorja in prodrejo v limfne žile in krvožilje, z limfatičnim in krvnim obtokom pa potujejo  v druge organe, npr. bezgavke, kjer tvorijo zasevke (t. i. metastaze).