Obsevanje

Obsevanje oziroma radioterapija je zdravljenje rakavih bolezni, in v manjši meri tudi nerakavih bolezni, z visokoenergijskimi žarki ionizirajočega sevanja. Obsevanje je lahko samostojno ali v kombinaciji z drugimi načini zdravljenja, kot sta kirurško in sistemsko zdravljenje. Po sodobnih smernicah več kot polovica vseh bolnikov, ki zbolijo za rakom, potrebuje zdravljenje z obsevanjem kadarkoli v času bolezni.

Gre za lokalno zdravljenje, katerega namen je uničenje rakavih celic in učinkuje samo na obsevanem mestu. Rakave celice so bolj občutljive na obsevanje kot zdrave, zato obsevanje cilja na tumor, ob tem pa poskušamo čim bolj zaščititi okolno zdravo tkivo. Zelo pomembno je, da natančno načrtujemo, kam bodo usmerjeni žarki, saj zdrave celice hitreje okrevajo po obsevanju. Običajno obsevanje poteka v več manjših odmerkih, razdeljenih čez več tednov (včasih tudi  do več kot 30 terapij), kar pomaga zmanjšati takojšnje in pozne posledice zdravljenja z obsevanjem.

Vrste in namen obsevanja

Večino bolnikov zdravimo z zunanjimi obsevalnimi žarki (teleradioterapija), kar pomeni, da sevanje prihaja iz naprave, ki je postavljena zunaj telesa. Preden začnemo z zdravljenjem, je potrebno opraviti pripravo, ki običajno poteka na CT simulatorju, kjer pridobimo slike telesa, da natančno določimo, kam bo usmerjeno obsevanje. Pri nekaterih vrstah tumorjev ali specifičnih tehnikah obsevanja uporabljamo tudi magnetnoresonančni simulator ali PET-CT napravo za dodatno pripravo.

V določenih primerih to pripravo kombiniramo s tehniko globokega zadržanega vdiha, kar pomeni, da bolnik zadrži dih, da se organi nekoliko premaknejo, kar omogoča, da učinkovitejše zaščitimo okolne zdrave organe in bolj natančno obsevamo tumor. Na podlagi vseh slik, pridobljenih med pripravo, se nato naredi obsevalni načrt, po katerem začnemo z dejanskim obsevanjem.

Brahiradioterapija ali notranje obsevanje pa je vrsta obsevanja, pri katerem vir sevanja oziroma vodila, ki nosijo vir sevanja, vstavimo v tumor, ležišče tumorja ali njegovo neposredno bližino. Z uporabo brahiradioterapije čas zdravljenja oziroma obsevanja skrajšamo in s tem zmanjšamo možnost pospešene delitve rakavih celic med zdravljenjem. 

Zdravljenje z obsevanjem je lahko radikalno ali paliativno. Radikalno obsevanje delimo na predoperativno (t. i. neoadjuvantno), kjer poskušamo zmanjšati tumor pred popolno kirurško odstranitvijo, in na pooperativno (t. i. adjuvantno), kjer poskušamo preprečiti področno ponovitev bolezni. Radikalno obsevanje lahko predstavlja tudi samostojen način zdravljenja – to imenujemo definitivna radioterapija. Paliativno obsevanje je namenjeno bolnikom z napredovalo boleznijo, kjer je zdravljenje usmerjeno v lajšanje simptomov in izboljšanje kakovosti življenja v zadnjih fazah bolezni. Paliativno obsevanje omogoča lajšanje hudih simptomov, kot so bolečina, krvavitev ali pritisk na organe, ki jih povzroča tumor ali njegove metastaze. 

Potek obsevanja

Pot do zdravljenja z obsevanjem se začne na multidisciplinarnem konziliju, ki za bolnika predlaga ustrezen način zdravljenja. Na ambulantnem pregledu izbrani zdravnik onkolog radioterapevt bolniku predstavi predlog zdravljenja z obsevanjem in ga seznani z vsemi potrebnimi informacijami glede poteka zdravljenja. Predstavi mu tudi, kakšni so cilji zdravljenja, kaj lahko pričakuje med zdravljenjem in predvidene neželene učinke obsevanja. 

Bolnik v nekaj dneh po ambulantnem pregledu prejme obvestilo z datumom in uro za načrtovanje obsevanja. Pri tem opravimo slikanje na enem ali več simulatorjih, kjer na koži označimo točke za natančno usmeritev obsevanja. Pri bolnikih, ki potrebujejo obsevanje področja glave in vratu, izdelamo tudi posebno fiksacijsko masko, ki omogoča pravilno lego med obsevanjem. 

Več kot 90 % bolnikov obsevamo ambulantno, kar pomeni, da med zdravljenjem ne potrebujejo bolnišnične oskrbe in se po obsevanju isti dan vračajo v domačo oskrbo. Med in po zaključenem zdravljenju z obsevanjem bolnike redno spremljamo na pregledih v ambulanti. V bolnišnično oskrbo sprejmemo le tiste bolnike, ki potrebujejo sprejem zaradi slabega splošnega stanja, neželenih učinkov, kompleksnosti zdravljenja ali za izvajanje dodatnih diagnostičnih preiskav.