Rak glave in vratu

Rak glave in vratu je heterogena skupina bolezni, v katero sodijo različni raki s področja glave in vratu: ustnic, ustne votline, žrela, grla, nosne votline, obnosnih votlin, žlez slinavk in vratu. Rak glave in vratu predstavlja približno 3,2 % vseh rakov in se glede na svojo pogostost pojavljanja uvršča na sedmo mesto. Incidenca pojavljanja v Sloveniji je v zadnjih letih stabilna - za rakom glave in vratu v povprečju v enem letu na novo zboli okoli 500 ljudi. 

Rak glave in vratu ima značilno pojavljanje glede na spol (trikrat pogosteje se pojavlja pri moških), starost (najpogosteje se pojavlja med 50. in 70. letom), krajevno umeščenost (določene oblike so mnogo pogosteje pojavljajo na posameznih območjih) in socio-ekonomski status. 

Nevarnostni dejavniki so tobak, alkohol, poklicna izpostavljenost lesnemu prahu, niklju ali azbestu, ultravijolični žarki, ionizirajoče sevanje, virusi (Ebstein-Barrov virus, humani papilomski virus), prehrana, gastroezofagealna refluksna bolezen, marihuana in genetika (povečano pojavljanje v določenih družinah). Najpogostejša nevarnostna dejavnika sta tobak in alkohol. Tobak močno zviša tveganje za nastanek rakov glave in vratu, pri najhujših kadilcih tudi do dvajsetkrat. Najnevarnejše je kajenje cigaret, tveganje pa povečajo tudi kajenje cigar, pipe ter žvečenje in njuhanje tobaka, prav tako pasivno kajenje. Alkohol sam po sebi poviša nevarnost nastanka raka, dodatno škodljivo pa deluje ob sočasnem kajenju. 

Raki glave in vratu povzročajo različne znake in simptome, ki so odvisni predvsem od osnovnega organa, iz katerega raste rak. Najpogostejša mesta pojavljanja raka glave in vratu so ustna votlina, grlo ter srednji in spodnji del žrela. Najpogostejši simptomi so motnje pri žvečenju, govoru, dihanju, požiranju ali motnje sluha. Požiranje je lahko oteženo ali boleče. Pojavijo se lahko občutek tujka v grlu, razjede, sprememba barve glasu oziroma hripavost, manj razumljiv govor, izcedek iz nosu ali ušesa, solzenje. V primeru zasevkov so povečane bezgavke v področju glave in vratu, ki so ponavadi neboleče.

Za tumorje ustne votline in ustnega žrela je značilna t.i. prenesena bolečina, ki jo bolnik zaznava v ušesu iste strani, kjer je primarni tumor, in je posledica rasti tumorja v globino in prizadetosti vej različnih možganskih živcev. Bolniki z boleznijo v nosnem delu žrela ali v področju obušesnih bezgavk pogosto navajajo težave, ki so posledica prizadetosti možganskih živcev, kot so obrazna bolečina in mravljinčenje, dvojni vid. Znaki širjenja bolezni v obžrelni prostor so lahko težave pri požiranju, spremenjen občutek za okus v zadnji tretjini jezika, težave z dihanjem in slinjenjem. Pojavlja se lahko enostranska ohromelost in atrofija jezika, Hornerjev sindrom, ohromelost obraznega živca. Napredovale in razpadajoče tumorje navadno spremlja gniloben zadah, zakrčenost žvekalnih mišic, nosljajoč govor, bolečina, krvavo obarvan izpljunek.

Osnova diagnostike sta anamneza in klinični pregled. Pri bolnikih s klinično potrjenim sumom na raka naredimo endoskopsko preiskavo področja glave in vratu. Ob preiskavi opravimo tudi biopsijo odkrite spremembe. Ob spremembah, ki so prostoročno dosegljive, opravimo aspiracijsko biopsijo s tanko iglo ali debeloigelno biopsijo. Slikovne preiskave, ki jih opravimo za določitev razširjenosti bolezni, so: rentgensko slikanje, CT in MR področja glave in vratu in UZ vratu. V določenih primerih prideta v poštev PET CT in angiografija. Za ugotovitev razsoja bolezni opravimo RTG prsnih organov in UZ trebuha. Glede na izvide teh preiskav opravimo dodatne slikovne preiskave, kot so: scintigrafija skeleta ter CT ali MR preiskave prsnega koša, trebuha ali možganov. Glede na opravljene preiskave razvrstimo rak glave in vratu v stadije od I do IV glede na TNM-klasifikacijo, ki določajo način specifičnega onkološkega zdravljenja. 

Rake glave in vratu zdravimo kirurško, z obsevanjem in s sistemskim zdravljenjem. Zdravljenje mora omogočati celovito rehabilitacijo, tako z medicinskega, delovnega kot socialnega vidika. Osnovna načina zdravljenja sta kirurgija in obsevanje. Sistemsko zdravljenje uporabimo kot dopolnilno metodo obsevanju bodisi po obsevanju, da zmanjšamo nevarnost ponovitve bolezni, bodisi pred obsevanjem, da zagotovimo večjo učinkovitost radiokemoterapije, ki mu sledi.

Začetno bolezen zdravimo z operacijo ali obsevanjem (teleterapijo, brahiterapijo ali kombinacijo obojega). Ob prisotnosti določenih neugodnih napovednih dejavnikov je zdravljenje lahko kombinacija obojega.

Bolnike z lokalno in/ali področno napredovalo boleznijo, ki je še operabilna, zdravimo s kombinacijo operacije in pooperativnega obsevanja, ki jima v določenih primerih dodamo zdravljenje s kemoterapijo z namenom radiosenzibilizacije (povečane občutljivosti rakavih celic na obsevanje).

Če bolezen ni operabilna, bolnika zdravimo z obsevanjem in kemoterapijo ter v določenih primerih z biološkimi zdravili.

Pri paliativnem zdravljenju lokalno in/ali področno napredovale nemetastatske bolezni pride v poštev manj intenzivno obsevanje in ukrepi za lajšanje ostalih simptomov. Pri metastatski bolezni zdravimo s sistemskim zdravljenjem, ponavadi s kombinacijo kemoterapevtikov.

Po končanem specifičnem onkološkem zdravljenju je potrebno redno sledenje bolnikov v ustreznih časovnih intervalih – prvo leto so potrebne kontrole na en do dva meseca, drugo leto na dva do štiri mesece, tretje leto pa na tri do šest mesecev. Bolniki z rakom v področju glave in vratu imajo zaradi zdravljenja pogosto okrnjene številne funkcije: grizenje, požiranje, govor, dihanje, zaradi česar je   potrebna ustrezna rehabilitacija.