Rak materničnega vratu

Rak materničnega vratu spada med redke rake. Predstavlja približno 1,5 % vseh na novo odkritih rakov v Sloveniji. Zbolevnost za tem rakom upada; v letu 2021 je v Sloveniji na novo zbolelo 89 žensk.

Glavni nevarnostni dejavnik je okužba z visoko rizičnimi ali onkogenimi humanimi papiloma virusi (HPV), ki so odgovorni za nastanek več kot 95 % primerov raka materničnega vratu. Najpogostejša sta HPV 16 in 18. HPV se prenaša s kože na kožo, do česar pride ob kakršnikoli vrsti spolnega odnosa. Dejavniki tveganja za okužbo s HPV so začetek spolnih odnosov v zgodnji mladosti, prebolele spolne bolezni in številni spolni partnerji. Tveganje povečujejo tudi številni porodi, dolgotrajno jemanje kontracepcijskih tabletk, kajenje, družinska obremenjenost, okužba s HIV.

Presejanje za raka materničnega vratu

Rak materničnega vratu je ena redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s pravočasnim odkrivanjem in zdravljenjem predrakavih sprememb. Od leta 2003 v Sloveniji poteka državni program organiziranega presejanja za raka materničnega vratu ZORA. Presejalni program ZORA z rednimi preventivnimi ginekološkimi pregledi in pregledi celic v brisu materničnega vratu omogoča zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb. Več o programu na zora.onko-i.si.

Cepljenje proti HPV

Cepljenje proti HPV je dodatna možnost za preprečevanje raka materničnega vratu. Cepljenje varuje pred dvema genotipoma visokorizičnih HPV (HPV 16 in HPV 18), ki povzročata okoli 70 % vseh rakov materničnega vratu. 

Zgodnje oblike bolezni so praktično brez simptomov. Najpogostejši simptom je krvavitev iz nožnice, ki se pojavi po spolnih odnosih, ob odvajanju blata, kot krvavitev zunaj menstruacijskega cikla ali kot postmenopavzalna krvavitev. Bolezen se lahko širi proti sečilom ali danki in s tem povzroča nadaljnje simptome, kot so krvavitev iz sečil ali danke, boleče in neučinkovito iztrebljanje in uriniranje. Nastanejo lahko otekline nog, zunanjega spolovila in spodnjega dela trebuha. Bolečina je pozen simptom. 

Za določanje stadija raka materničnega vratu opravimo vaginalno-rektalni ginekološki pregled, pregled sečnega mehurja (cistoskopijo), pregled danke in sigmoidnega dela črevesa (rektosigmoidoskopijo), kontrastno slikanje črevesja, preiskavo sečil (intravenska pielografija) in rentgensko slikanje prsnih organov. Glede na opravljene preiskave in klinično sliko lahko opravimo dodatno CT-, MRI- ali PET-preiskave. Dokončno diagnozo postavimo z biopsijo in histološko opredelitvijo tumorja.

Glede na opravljene preiskave razdelimo rak materničnega vratu po FIGO- ali TNM-klasifikaciji v štiri stadije. 

Predrakave spremembe in zgodnje oblike raka materničnega vratu zdravimo kirurško, in sicer z izrezom tkiva z diatermično zanko ali konizacijo (stožičasto izrezanje tkiva). Osnovni način zdravljenja invazivnega raka materničnega vratu je s kirurškim posegom ali radioterapijo. Za dokončni način zdravljenja se odločimo glede na stadij bolezni in patomorfološke lastnosti. Učinkovitost zdravljenja napredovale bolezni povečamo s kombinacijo obsevanja in kemoterapije (s cisplatinom ali 5-flourouracilom). V določenih primerih je priporočeno nadomestno hormonsko zdravljenje.

Če so bolnice po radikalni operaciji brez znakov bolezni, naredimo prvi ginekološki pregled po dveh mesecih, vključno z ultrazvokom, kasneje si sledijo pregledi na štiri mesece (test PAP). Pri bolnicah, ki so se zdravile z obsevanjem, se klinični in ginekološki pregled opravlja na tri mesece s testom PAP in ultrazvokom.