Osnove o raku
Prognoza in preživetje
Ob postavljeni diagnozi raka bolniki in svojci pogosto želijo vedeti, koliko časa bo oseba predvidoma živela. Onkolog lahko poda napoved (prognozo), kakšen bo najbolj verjeten izid bolnikove bolezni in kako se bo bolnik najverjetneje odzval na zdravljenje. Poda lahko tudi oceno preživetja v skupini bolnikov s to vrsto in razširjenostjo raka.
Pri načrtovanju zdravljenja raka in pričakovanem izidu bolezni onkologi uporabljajo različne napovedne in prediktivne dejavnike.
Napovedni dejavniki nam povedo verjeten izid bolezni. Lahko so ugodni in pozitivno vplivajo na izid bolezni ali pa neugodni in vplivajo negativno.
Najpomembnejši napovedni dejavniki na strani bolnika so:
- starost ob diagnozi,
- spol,
- splošno zdravje, pridružene bolezni,
- splošna zmogljivost oz. v kolikšni meri lahko skrbi zase in izvaja vsakodnevne aktivnosti,
- izguba telesne teže in prehranjenost,
- sodelovanje pri zdravljenju,
- kako uspešno se spopada z neželenimi učinki zdravljenja,
- odziv na zdravljenje,
- podpora bližnjih.
Najpomembnejši napovedni dejavniki na strani bolezni so:
- v katerem organu je rak vzniknil (vrsta),
- iz katerih celic in tkiv (histologija),
- velikost tumorja,
- razširjenost (stadij),
- kako hitro rakave celice rastejo in se delijo (gradus).
Prediktivni dejavniki nam povedo možen odziv bolnika z rakom na izbrano vrsto zdravljenja. Določena novejša zdravila proti raku delujejo le, če pri bolniku najdemo točno določeno mutacijo ali tumorski označevalec. Z diagnostiko prediktivnih dejavnikov izvajamo pristop, ki je usmerjen na bolnika (personalizirana medicina), s tem pa mu lahko ponudimo najbolj optimalno zdravljenje.
Najpomembnejši prediktivni dejavniki so:
- tumorski označevalci (npr. PSA v krvi pri raku prostate)
- biološki označevalci ali biomarkerji – določeni geni, beljakovine ali druge molekule (npr. beljakovina CD20 pri limfomu),
- genetske mutacije (npr. mutacija v genu BRCA2 pri raku dojk).
Preživetje
Preživetje pomeni, kolikšen delež bolnikov, ki so zboleli z neko vrsta raka na določenem območju, je po določenem času še živih.
Register raka Republike Slovenije izračunava populacijsko preživetje za vse bolnike z rakom v Sloveniji. Populacijsko preživetje je sestavljen kazalnik, ki zrcali značilnosti skupine (populacije) bolnikov z določeno vrsto raka in hkrati odseva tudi značilnosti organizacije, dostopnosti, kakovosti in učinkovitosti zdravstvenega varstva.
Populacijsko preživetje lahko posameznemu bolniku z rakom pove le zelo grobo oceno. Natančen čas preživetja za posamičnega bolnika je zelo težko napovedati; lahko živi dlje ali krajši čas kot populacija bolnikov z isto vrsto raka, saj je to odvisno od mnogih dejavnikov, opisanih zgoraj. Pričakovano preživetje bo zato mnogo bolje ocenil bolnikov onkolog.
Kaj nam povedo kazalniki preživetja?
V onkologiji se uporabljajo različni kazalniki preživetja. Temeljijo na statističnih izračunih in ocenah za populacijo bolnikov, ki so v preteklosti zboleli za rakom.
V onkologiji po vsem svetu se najpogosteje uporablja čisto (populacijsko) preživetje, druge vrste relativnega preživetja ter opazovano preživetje. V kliničnih raziskavah, kjer preizkušajo nove vrste zdravil ali postopkov, najpogosteje navajajo celotno in srednje preživetje, čas brez bolezni po prvotnem zdravljenju raka in čas do napredovanja bolezni.
Preživetje bolnikov z rakom običajno izračunavamo po enem, treh, petih in desetih letih od diagnoze, in v starosti do največ 94 let.
Ugotovljeno je bilo, da v Sloveniji preživetje bolnikov z rakom najbolj zanesljivo napovedujeta starost bolnika in stadij raka ob diagnozi. Pri najpogostejših rakih lahko dobro preživetje z veliko verjetnostjo pričakujemo pri mlajših bolnikih in tistih, ki so jim raka odkrili v začetnem stadiju.
Opazovano preživetje predstavlja delež bolnikov, ki so zboleli za določeno vrsto raka in so po izbranem časovnem obdobju še živi. Izračunamo ga neposredno iz podatkov o določeni skupini bolnikov. Vnaprej določenih časovnih intervalov pri tem ne upoštevamo.
V izračunu opazovanega preživetja upoštevamo vse vzroke, zaradi česar so določeni bolniki z rakom umrli, tudi tiste, ki niso neposredno povezani z rakom. Zato izračun opazovanega preživetja pokaže malce nižje odsotne deleže kot izračun čistega preživetja.
Pri opazovanem preživetju velikokrat navajamo srednje preživetje. To pomeni, da je bila polovica opazovanih bolnikov še živa po določenem obdobju, preostala polovica je umrla ali se izgubila iz spremljanja.
Primer: Petletno opazovano preživetje 88 % pri bolnicah z rakom dojk, odkritim v začetnem stadiju, pomeni, da je pet let po diagnozi živelo še 88 od 100 bolnic, ki so zbolele za tem rakom. Ostalih dvanajst bolnic je v tem obdobju umrlo, lahko zaradi drugega vzroka kot rak (npr. v prometni nesreči ali zapletov po operaciji kolka), ali se izgubilo iz spremljanja.
Relativno preživetje je razmerje med opazovanim in pričakovanim preživetjem, t. j. preživetjem, ki ga glede na spol in starost v določenem obdobju pričakujemo v celotni populaciji, iz katere prihajajo bolniki. Pričakovano preživetje se izračuna iz podatkov o splošni umrljivosti, ki se v obliki tablic umrljivosti rutinsko objavljajo v okviru državne statistike.
Relativno preživetje izračunamo z različnimi metodami, pri raku se je mednarodno najbolj uveljavilo čisto preživetje.
Čisto preživetje je verjetnost preživetja opazovane skupine bolnikov z rakom glede na preživetje, ki bi ga glede na spol in starost pričakovali v splošni populaciji, ki živi na istem področju in za katero predpostavljamo, da niso zboleli z rakom (kar je težko povsem izključiti). Pri čistem preživetju predpostavljamo, da so vsi opazovani bolniki umrli zaradi te vrste raka.
Izračun čistega preživetja pri bolnikih z rakom je slovenska inovacija – razvila ga je prof. dr. Maja Pohar Perme z Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter ga uveljavila po vsem svetu.
Primer: Petletno čisto preživetje 92 % pri bolnikih z rakom prostate pomeni, da je v povprečju 92 % verjetnosti, da bolniki z rakom prostate živijo več kot pet let po diagnozi. Preživetje je malce slabše v primerjavi s splošno populacijo moških istih starosti.
Strokovne publikacije
Preživetje bolnikov z rakom, zbolelih v letih 1997–2016 v Sloveniji
Četrta knjiga o preživetju bolnikov z rakom v Sloveniji nam daje pomembne nove podatke in komentarje o preživetju bolnikov za vse vrste rakov, diagnosticiranih v Sloveniji v 20-letnem …