Vrste raka
Rak jeter
Epidemiologija in dejavniki tveganja
V Sloveniji je v letu 2021 za rakom jeter na novo zbolelo 239 ljudi. Najpogostejši jetrni tumor je hepatocelularni rak (HCC). V Sloveniji predstavlja manj kot 1 % na novo odkritih rakov. Mnogo pogostejši je pri moških, najpogosteje nastane v šestem desetletju življenja.
Hepatocelularni rak (HCC) v več kot 80 % nastane v cirotično spremenjenih jetrih. Najpogostejši nevarnostni dejavniki za razvoj ciroze so virusne okužbe, alkohol, izpostavljenost rakotvornim snovem iz okolja ter presnovne bolezni, kot so hemokromatoza, Wilsonova bolezen in druge. Takšna jetra predstavljajo nevarnost za vznik raka na več mestih hkrati in za ponovitev tumorja.
Hepatoblastom je maligni jetrni tumor pri otrocih.
Bolezenski znaki
Najpogostejši klinični znaki hepatocelularnega raka so slabost, utrujenost, slab apetit, hujšanje, zlatenica in bolečine v zgornjem delu trebuha. Hepatoblastom značilnih znakov nima, razen simptomov, ki so posledica pritiska tumorja na okolne organe.
Diagnoza in stadij bolezni
Osnovna diagnostična preiskava je UZ trebuha, ki ga pri bolnikih s kronično spremenjenimi jetri ponavljamo v rednih presledkih. Diagnozo potrdimo s kontrastnimi slikovnimi preiskavami - CT ali MRI, pa tudi UZ. V laboratorijskih preiskavah krvi določimo tumorski označevalec AFP.
Slikovne preiskave, ki jih opravimo v diagnostiki hepatoblastoma, so UZ, CT ali MRI trebušnih organov.
Za zdravljenje je pomemben predvsem tumorski stadij bolezni, ki pomeni lokalno stanje tumorja v jetrih.
Osnove zdravljenja in spremljanje bolnikov po zaključenem zdravljenju
Za vrsto zdravljenja HCC se odločimo glede na tumorski stadij bolezni, stanje jetrnega tkiva in splošno bolnikovo stanje. Kirurško zdravljenje je možno v 15-30 % in predstavlja edino zdravljenje HCC, ki je usmerjeno na vzrok. Zaradi razširjenosti bolezni, stanja jetrnega tkiva in anatomskih značilnosti kirurško zdravljenje pogosto ni mogoče. Med načine lokalnega zdravljenja HCC spada tudi kemoembolizacija, katere namen je s pomočjo kemoterapevtikov zavreti rast in zamašiti prehranjevalno žilje tumorja. HCC lahko v določenih primerih zdravimo s presaditvijo jeter. Razširjen HCC, po trenutno veljavnih smernicah, zdravimo s tarčnim zdravilom sorafenibom.
Hepatoblastom zdravimo v prvi vrsti z večtirno predoperativno kemoterapijo, ki ji sledi kirurška resekcija, pri kateri odstranimo tumor z delom jeter, iz katerega izvira.
Bolnike, zdravljene zaradi HCC, je po resekciji ali drugih oblikah zdravljenja potrebno redno spremljati s kliničnimi pregledi, UZ-preiskavo in kontrolo tumorskega označevalca AFP. Pregledi so prvo leto po operaciji na 3-4 mesece, nato dvakrat na leto.