Člani Sveta Onkološkega inštituta Ljubljana sprejeli letno poročilo 2024
Letno poročilo 2024
Na današnji seji se je Svet OI seznanil in sprejel Letno poročilo za leto 2024, ki obsega poslovni in strokovni del delovanja OI. Onkološki inštitut je v letu 2024 dosegel tako strokovne kot poslovne cilje, kljub zahtevnim razmeram, ki vladajo v zdravstvu. Inštitut je kljub povečanemu dotoku bolnikov vsem zagotovil kakovostno in varno obravnavo, pri tem pa ohranil stabilno finančno poslovanje in zadovoljstvo zaposlenih. Kljub nezmanjšanemu obsegu dela v primerjavi s preteklim letom, na nekaterih področjih pa celo občutnim povečanjem, je poslovni izid negativen, predvsem iz naslova izpada prihodka od zdravstvenih storitev pri programih ABO in SAD.
Glavna pozornost inštituta je še naprej usmerjena v aktivno reševanje prostorske stiske. V ta namen so se angažirala tudi vsa številna onkološka društva, ki so s svojega stališča javnosti predstavila stanje in jih seznanila z akutnimi potrebami po izgradnji novega stolpiča in nadgradnji stavbe H. Tako je bilo v preteklem letu doseženo, da se je projekt umestil v Načrt razvojnih programov.
Septembra 2024 je Svet zavoda soglasno imenoval za direktorico Onkološkega inštituta Ljubljana, za mandat štirih (4) let, ga. Zlato Štiblar Kisić in za strokovno direktorico Onkološkega inštituta Ljubljana, za mandat štirih (4) let, red. prof. dr. Janjo Ocvirk, dr. med.
K letnemu poročilu mora podati soglasje tudi ustanovitelj.
Izvedba notranje revizije za leto 2025
Člani Sveta OI so sprejeli letni načrt notranje revizije za leto 2025 in po izvedenem postopku zbiranja ponudb za izvedbo storitev notranje revizije za leto 2025 izbrali ponudnika GM SVETOVANJE d.o.o.. Ponudba ponudnika je bila po postopku naročanja z zbiranjem ponudb (EP-0005/2025) pravočasna in dopustna, ponudnik pa izbran na podlagi merila: najnižja cena z DDV.
Izplačilo redne delovne uspešnosti za leto 2024 za uslužbence plačne skupine B
Svet OI je glede na doseženo delovno uspešnost in glede na letno poročilo 2024 odločil, da se predlaganim uslužbencem plačne skupine B izplača redna delovna uspešnost. Ker so predlagani uslužbenci mandat nastopili oz. izvrševali le določen del poslovnega leta, jim v skladu z 10. členom Pravilnika o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev oseb javnega prava s področja zdravstva (Uradni list RS, št, 33/2021 z dne 10. 3. 2021) pripada del plače za delovno uspešnost sorazmerno s trajanjem mandata za leto 2024.
Člani Sveta zavoda so se s strani Zlate Štiblar Kisić, direktorice Onkološkega inštituta Ljubljana, seznanili z informacijo, da so bila OI s strani Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu odobrena sredstva v višini 4.860.000 EUR za pričetek postopkov nadgradnje stavbe H in novogradnje stavbe R (stolpič).
Svet OI se je na seji seznanil s pojasnilom nedavno uvedenega spremenjenega načina dela v dnevni bolnišnici za sistemsko zdravljenje na Onkološkem inštitutu. S strani vodstva OI je bilo članom pojasnjeno, da je bila sprememba uvedena po več letih presoj in načrtovanj. Število dnevnih obravnav se je v zadnjih letih močno povečalo; v zadnjih treh letih OI beleži kar podvojeno število takih obravnav, kar je povzročalo nedopustno dolgo čakanje bolnikov v čakalnicah in hodnikih. V skladu z 11. členom Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, 55/17, 152/20 - ZZUOOP, 175/20 - ZIUOPDVE, 177/20, 15/21 - ZDUOP, 206/21 - ZDUPŠOP, 100/22 - ZNUZSZS, 136/23 – ZIUZDS) ima pacient pravico do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave v skladu z medicinsko doktrino. 14. člen tega zakona pa dodatno določa pravico do spoštovanja pacientovega časa, kar pomeni, da mora biti zdravstvena obravnava organizirana tako, da zmanjša nepotrebno čakanje in zagotavlja dostopnost do potrebnih storitev in obenem obvezuje izvajalca, da delo organizira na način, da čakalni čas, razen izjemoma, ne presega 30 minut.
Obravnava bolnika v dnevni bolnišnici je celovita, zahtevna in kompleksna, enako velja za pripravo zdravil za aplikacijo, ki je povsem individualno prilagojeno. Centralizirana priprava zdravil omogoča dvojno kontrolo, kar zmanjšuje tveganje napak, hkrati pa prispeva k bolj ekonomični rabi zdravil in zmanjšanju odpadkov.
Kljub splošnemu pomanjkanju kadra v zdravstvu in zapiranju oddelkov v drugih bolnišnicah, povečanemu dotoku bolnikov tudi iz drugi regij, OI nadaljuje z delom brez zmanjševanja obsega storitev in v skladu z najvišjimi varnostnimi standardi.
Uvedba novega sistema naročanja na sistemsko zdravljenje je nujen korak Inštituta, da lahko vsem bolnikom zagotovi najboljšo možno oskrbo. Naročanje na terapije je ustaljena praksa v večini slovenskih bolnišnic, saj omogoča boljšo organizacijo dela in krajši čakalni čas za bolnike. S tem pristopom OI sledi tudi zgledom iz tujine, kjer so takšni modeli zdravljenja že uveljavljeni.