Izjava za javnost Onkološkega inštituta Ljubljana ob pričetku rožnatega oktobra, mednarodnega meseca ozaveščanja o raku dojk

Ljubljana, 30. september 2025 - Rak dojk je v razvitem svetu in tudi v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah. Onkološki inštitut Ljubljana se v rožnatem oktobru pridružuje pobudam ozaveščanja o tej bolezni ter izpostavlja pomen pravočasnega odkrivanja in učinkovitega zdravljenja raka dojk.

Doc. dr. Simona Borštnar, dr. med., internistka onkologinja v Sektorju internistične onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI), vodja mamarnega tima na OI: »V letu 2025 smo kljub hudim kadrovskim težavam uspeli ohraniti dobro oskrbo bolnikov z rakom dojk v Sloveniji. Držimo korak pri uvajanju novih tehnik v kirurgiji in radioterapiji ter uvajanju praktično vseh novih, dokazano učinkovitih zdravil v sistemskem zdravljenju tako zgodnjega kot tudi razsejanega raka dojk. Ohranjamo tudi naša prizadevanja v celostni rehabilitaciji in se posvečamo seznanjanju bolnikov, kako pomembna je redna telesna dejavnost po diagnozi, saj izboljšuje kakovost življenja, zmanjša utrujenost in je povezana z boljšim dolgoročnim preživetjem pri bolnicah z rakom dojk.«

Epidemiologija raka dojk

Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah v razvitem svetu, tudi v Sloveniji. Po zadnjih podatkih Registra raka RS, ki deluje na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je v obdobju 2018−2022 v Sloveniji povprečno letno za invazivnim rakom dojk zbolelo 1.519 žensk, umrlo pa 446. V letu 2022 je za invazivnim rakom dojk zbolelo 1.510 oseb, od tega 1.502 ženski in 8 moških, umrlo pa 434 žensk in 6 moških (vir: SLORA).  Število novih bolnic je podobno kot v letu 2021, ko je za rakom dojk zbolelo 1.483 žensk.  

Najpogostejše vrste raka dojk

V grobem govorimo o neinvazivnih rakih (okoli sto na leto) in invazivnih rakih (1.400 do 1.500 letno). Med invazivnimi raki pa te v grobem ločimo na hormonsko odvisne in hormonsko neodvisne ter HER2-pozitivne in HER2-negativne. Hormonska odvisnost pomeni, da so na rakavih celicah prisotni estrogenski in/ali progesteronski receptorji. Večina, kar tri četrtine rakov dojk, je hormonsko odvisnih. HER2-pozitivnost pa pomeni, da so na rakavi celici prekomerno izraženi receptorji, ki prek rastnih dejavnikov sprejemajo signale za razmnoževanje rakavih celic. HER2-pozitivnih rakov je okoli 15 do 20 odstotkov. Če rakave celice ne izražajo niti estrogenskih in/ali progesteronskih niti HER2-receptorjev, pa govorimo o t. i. trojno negativnih rakih. Teh je okoli 15 do 20 odstotkov.

Nevarnostni dejavniki za nastanek raka dojk 

Med dokazane nevarnostne dejavnike raka dojk poleg spola in starosti uvrščamo še reproduktivne, hormonske in genetske dejavnike ter dejavnike življenjskega sloga. Večja ogroženost je pri ženskah, ki so dobile prvo menstruacijo pred 12. letom in prišle v menopavzo po 50. letu starosti, ter tudi pri tistih, ki niso rodile ali so prvič rodile po 30. letu. Z večjo ogroženostjo je povezano tudi dolgotrajno nadomestno hormonsko zdravljenje v menopavzi, prejšnji rak dojk, nekatere benigne bolezni dojk in rak dojk v družini. Med nevarnostnimi dejavniki življenjskega sloga so najpomembnejši pitje alkohola, debelost po menopavzi in telesna nedejavnost.

Zgodnje odkrivanje raka dojk

Možnost za ozdravitev je praviloma velika, če je rak dojk odkrit pravočasno, ko je še v zgodnji fazi razvoja. Pomembna preiskava za zgodnje odkrivanje raka dojk je mamografija, ki lahko odkrije raka, ko je še netipen. Pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju raka dojk ima tudi ženska sama, saj lahko s samopregledovanjem oz. pozornostjo na pojav sprememb na koži dojk, na bradavicah in v dojkah odkrije novonastale in zanjo neobičajne spremembe ter se o njih posvetuje s svojim zdravnikom.

Program DORA

V Sloveniji imamo uspešen državni presejalni program za raka dojk DORA, ki deluje po evropskih smernicah kakovosti in po doseženih rezultatih sodi med najuspešnejše evropske presejalne programe za raka dojk. V program so vključene ženske med 50. in 69. letom starosti, ki jih vsaki dve leti povabijo na mamografijo. V zadnjih letih se ga udeležuje že več kot 77 odstotkov vseh povabljenih žensk. V programu DORA med navidezno zdravimi ženskami z mamografijo odkrivajo bolezen na začetni stopnji, ko ženska sama spremembe še ne more zatipati. Mamografija je strokovno dokazano najbolj zanesljiva metoda za zgodnje odkrivanje raka dojk v tej starostni skupini in najbolj primerna za organizirano presejanje. Zgodaj odkrit rak dojk praviloma pomeni bistveno uspešnejše in manj obsežno zdravljenje ter boljše preživetje in boljšo kakovost življenja bolnic. Ključni cilj programa DORA je z zgodnjim odkrivanjem raka dojk zmanjšati število smrti zaradi te bolezni v ciljni populaciji za 25 do 30 %. Z uspešnim delom in zagotavljanjem kakovosti na vseh ravneh bodo ta cilj lahko v naslednjih letih tudi dosegli.

V letu 2024 so v programu DORA slikali 110.622 žensk in pri 630 ženskah odkrili raka dojk. Večina odkritih rakov v programu DORA je majhnih in omejenih na dojko. Letos so v prvi polovici leta opravili že 62.560 mamografij, udeležba povabljenih žensk je 77-%, pri 335 ženskah so odkrili raka dojk, večinoma na začetni stopnji bolezni (več podatkov v Tabeli 1). 
V programu DORA so septembra letos začeli raziskavo za širitev s starostne skupine 50–69 let na 45–74 let, skladno z dokazi za učinkovitost presejanja tudi pri mlajših in starejših ženskah, na katerih temeljijo tudi zadnja priporočila Sveta Evropske unije. Raziskava, ki bo potekala do konca leta 2026, bo zajela 2.150 žensk iz sedmih občin osrednjeslovenske regije (Ljubljana, Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Velike Lašče, Škofljica in Medvode). Vključene ženske vabijo na presejalno mamografijo na Onkološki inštitut Ljubljana. Namen raziskave je pridobiti ključne podatke o udeležbi, dodatnih preiskavah, komunikaciji in prilagoditvi pristopa za uspešno širitev programa v prihodnosti.

V programu DORA ženskam svetujejo, da se redno udeležijo presejalne mamografije in da si med dvema zaporednima mamografijama redno opazujejo in pregledujejo svoje dojke. Če opazijo kakršnekoli spremembe, naj se obrnejo na svojega osebnega zdravnika ali ginekologa, ki jih bo po strokovni presoji napotil na pregled v center za bolezni dojk.
 

Tabela 1: Število slikanih žensk, udeležba vabljenih žensk in število odkritih rakov dojk v programu DORA v letih 2020-2024 in v prvi polovici leta 2025.

Več: https://dora.onko-i.si/
 

Samoopazovanje in samopregledovanje

Samopregledovanje in poznavanje svojih dojk je pomembno ne glede na starost. Vsaka ženska naj že v mladosti začne s samoopazovanjem in se tako navadi, kaj je za njene dojke normalno na otip in izgled. Tako lahko hitro zazna, če je kaj drugače; zgodaj zatipa neobičajne zatrdline in opazi spremembe, na katere morda sicer ne bi bila pozorna. Predmenopavzne ženske naj samopregled izvedejo vedno na isti dan po menstruaciji, pomenopavzne ženske pa naj si izberejo določen dan v mesecu.
Kako pravilno pregledamo dojke: potrebno je sistematično pretipati obe dojki, pa tudi pazduhi in nadključnični loži. Poleg novo nastalih zatrdlin je potrebna tudi pozornost glede spremembe v velikosti ter obliki dojk in barvi kože, uvlečenost bradavic ali izcedek iz bradavic.
Če ženska sama zatipa zatrdlino ali opazi druge spremembe na dojkah, naj obišče svojega ginekologa ali družinskega zdravnika, ki jo bo po strokovni presoji napotil v najbližji center za bolezni dojk, kjer bodo opravili ustrezne preiskave.
Več:
https://protiraku.si/wp-content/uploads/2024/10/zgibanka-rak-dojk.pdf
https://europadonna.si/ostani-zdrav/samopregledovanje/

Zdravljenje

Okoli 70 % slovenskih bolnikov z rakom dojk se zdravi na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Zdravljenje raka dojk je multidisciplinarno, sestavljeno iz lokalnega zdravljenja (kirurgija, obsevanje) in sistemskega zdravljenja (kemoterapija, hormonsko zdravljenje, tarčna zdravila). Pristop je odvisen od podtipa raka dojk in obsega bolezni. Pri zgodnjem raku, ki je omejen na dojko in je majhen, se zdravljenje največkrat prične z operacijo, ki ji praviloma sledi sistemsko zdravljenje, pri večini bolnic pa tudi pooperativno obsevanje. Pri večjih rakih, ki tvorijo zasevke v pazdušnih bezgavkah, predvsem pa pri lokalno napredovali bolezni, pričnemo s sistemskim zdravljenjem (navadno s kemoterapijo), ki ji sledi operacija, obsevanje in mnogokrat še druga vrsta sistemskega zdravljenja. V prvem zdravljenju raka jih je okoli 90 odstotkov operiranih in zdravljenih z eno ali več vrstami sistemskega zdravljenja, okoli 60 odstotkov pa dodatno še obsevanih.

Bolnice z razsejano boleznijo zdravimo z zaporedjem več različnih sistemskih zdravljenj. Na voljo je vedno več zdravil, s katerimi podaljšujemo življenje in izboljšujemo ali ohranjamo kakovost življenja. Poleg kemoterapije in različnih hormonskih zdravil, ki jih v zdravljenju uporabljamo že več desetletij, imamo na voljo tudi tarčna zdravila, kot so monoklonska protitelesa, ki so usmerjena proti HER2, v zadnjih letih pa pri rakih s prisotnimi hormonskimi receptorji zdravimo s kombinacijo hormonskega zdravljenja in zaviralci različnih celičnih tarč, kot so od ciklina odvisne kinaze 4/6, mTOR, PIK3CA, AKT in PTEN. Del bolnic z razsejanim trojno negativnim rakom, ki ustrezajo kriterijem, zdravimo z imunoterapijo, pri bolnicah z zarodno mutacijo BRCA1/2 pa z zaviralci PARP. Konjugata monoklonskih protiteles sacituzumab govitekan in trastuzumab derukstekan sta še izboljšala obvladljivost razsejanega raka doj.

V zadnjem letu smo začeli predpisovati tudi več novih tarčnih zdravil. Pomembna novost je dopolnilno zdravljenje z zaviralci od ciklina odvisnih kinaz 4/6. Že dobri dve leti je na voljo abemaciklib, ki ga v trajanju dveh let dodamo dopolnilni hormonski terapiji. Aprila letos pa smo pričeli zdraviti tudi z ribociklibom, ki je primeren za več bolnikov in ga dodajamo hormonski terapiji za obdobje 3 let. S temi zdravili zmanjšamo možnost ponovitve bolezni.
V zdravljenje razsejanega, hormonsko odvisnega raka pa smo dobili dve novi tarčni zdravili in sicer kapivasertib, ki se kombinira s hormonsko terapijo in inavolisib, ki se doda standardni kombinaciji hormonske terapije in zaviralca od ciklina odvisnih kinaz.

Dedni rak dojk

Kadar ima ženska sorodnico z rakom dojk v prvem kolenu, ima lahko dva- do trikrat večjo ogroženost za nastanek raka dojk kot ženska, ki raka dojk v družinski anamnezi nima, sploh če je zbolela sorodnica ob diagnozi mlajša od 50 let. Pri 3 do 5 % bolnic z rakom dojk lahko tako zasledimo obsežno družinsko anamnezo raka. Bolnice velikokrat navedejo tudi podatek, da se v družini poleg raka dojk pojavlja še rak jajčnikov, prostate, rak dojk pri moškem in rak trebušne slinavke. Te bolnice so pogosto mlajše od 50 let, zbolevajo deset do dvajset let prej, kot je to običajno v populaciji. Pri njih lahko najdemo prirojeno genetsko okvaro enega izmed genov, ki so povezani z dednim rakom dojk. Nastanek dednega raka dojk tako povezujemo z dedovanjem patogene različice različnih genov (največkrat genov BRCA1 in BRCA2). Verjetnost, da se rak dojk pojavi pri ženski, ki podeduje genetsko okvaro, je večja v primerjavi s splošno populacijo, ni pa nujno, da se rak dojk tudi razvije. Vse nosilke genetskih okvar namreč ne zbolijo z rakom dojk, jih pa zboli velika večina (do 70 % nosilk patogenih različic na genih BRCA1/2 do dopolnjenega 80. leta zboli z rakom dojk).

Družine, kjer se rak pojavlja pogosteje in pri katerih postavimo sum, da je prisoten dedni rak, je tako smiselno napotiti v Ambulanto za onkološko klinično genetiko na Onkološkem inštitutu Ljubljana. V ambulanto lahko bolnika napoti osebni zdravnik ali zdravnik specialist, ki trenutno obravnava posameznika. Na genetski test so po posvetu poslani le tisti posamezniki, ki ustrezajo kriterijem za testiranje.
Več: Oddelek za onkološko klinično genetiko

Primarna preventiva

Za preprečevanje raka dojk in drugih rakov veljajo podobna priporočila kot za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so npr. bolezni srca in ožilja, to je zdrav življenjski slog. Tveganje raka dojk zmanjšuje redna telesna dejavnost, vzdrževanje normalne telesne teže in izogibanje alkoholu. Poleg omenjenih v zdrav življenjski slog spada tudi neuporaba tobačnih izdelkov, izogibanje sončenju, uravnotežena prehrana. 
Več o priporočilih proti raku: https://protiraku.si/12-nasvetov/

Dodatne informacije:

• O raku dojk: https://www.onko-i.si/o-raku/vrste-raka/rak-dojk
• DORA: dora.onko-i.si
• SLORA: www.slora.si