Letno poročilo Državnega programa obvladovanja raka za leto 2025

Strokovni svet Državnega programa obvladovanja raka (DPOR) je na zadnji seji potrdil letno poročilo o izvajanju aktivnosti za leto 2025. Poročilo predstavlja pregled ključnih aktivnosti na področju obvladovanja raka v Sloveniji, vključno s področji preventive, diagnostike in zdravljenja, celostne rehabilitacije, paliativne oskrbe, raziskovanja, izobraževanja ter spremljanja bremena raka in kakovosti obravnave.

V letu 2025 so bile med ključnimi aktivnostmi izvajanje prioritetnih ukrepov DPOR, nadgradnja presejalnih programov, izboljševanje koordinacije med deležniki, spremljanje kazalnikov kakovosti obravnave ter sodelovanje v nacionalnih in mednarodnih projektih. Izvedeni so bili štirje sestanki Strokovnega sveta, seja Nadzornega sveta in dva sestanka Skupine predstavnikov izvajalcev, opravljen pa je bil tudi regijski obisk na UKC Ljubljana. Upravljavska ekipa je aktivno sodelovala v evropskih projektih ORION JA, EUnetCCC JA in JANE-2 ter na različnih drugih strokovnih dogodkih.

Državni program obvladovanja raka je v letu 2025 obeležil 15 let delovanja. Ob tej priložnosti je bil organiziran strokovni dogodek z mednarodno udeležbo ter izdana brošura »Državni program obvladovanja raka v Sloveniji: 15 let napredka, izzivov in priložnosti«. Nadaljevale so se tudi komunikacijske aktivnosti, vključno z objavami novic, izdajo e-novičnika, sodelovanjem z nevladnimi organizacijami ter prenovo celostne grafične podobe.

Primarna preventiva

Na področju primarne preventive so bile izvedene številne aktivnosti za zmanjševanje dejavnikov tveganja za raka. V veljavo je stopil dopolnjen Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, sprejet je bil akcijski načrt Strategije Slovenija brez tobaka 2022–2030 ter izvedena kampanja »Izberi sebe, ne kajenja«. Začelo se je prvo leto izvajanja programa omejevanja porabe alkohola, zaključeno pa je bilo tudi vrednotenje nacionalnega programa prehrane in telesne dejavnosti.

Nadaljevale so se aktivnosti za zaščito pred radonom, azbestom in UV-sevanjem ter priprava strategije komuniciranja o HPV, kjer so potekale tudi že predvidene aktivnosti . Potekale so priprave nove strategije preprečevanja okužb s HIV, hepatitisoma B in C ter z drugimi spolno prenosljivimi okužbami. Ne področju odkrivanja in zdravljenja okužbe z bakterijo elicobacter pylori, ki je povezana z nastankom želodčnega raka, je bil zaključen evropski projekt EUROHELICAN, aktivnosti pa so se nadaljevale v projektih TOGAS in EUCanScreen. Objavljena je bila nova izdaja Evropskega kodeksa proti raku, ki vključuje 14 priporočil za preprečevanje raka ter usmeritve za odločevalce.

Sekundarna preventiva

V letu 2025 so se nadaljevale izvedbene in razvojne aktivnosti v presejalnih programih ZORA, DORA in Svit. Potekalo je testiranje novih informacijskih rešitev, pilotne raziskave ter priprave na spremembe obstoječih načinov presejanja. Nadaljevale so se tudi priprave na uvedbo presejalnih programov za raka prostate (PETER) in pljučnega raka (LUKA), vključno z oceno kadrovskih in finančnih potreb ter sodelovanjem v evropskih projektih.

Diagnostika in zdravljenje

Na področju diagnostike in zdravljenja je bila vzpostavljena Agencija za kakovost v zdravstvu, nadaljevale pa so se aktivnosti za vzpostavitev mreže inštitucij s področja raka, ki bodo dosegale evropske kriterije kakovosti centra za celostno obvladovanje raka v okviru projekta EUnetCCC. Okrepljeno je bilo sodelovanje med Onkološkim inštitutom Ljubljana in SB Izola, zaključena pa je bila nadgradnja Oddelka za onkologijo v UKC Maribor.

Še naprej se povečujejo  potrebe po citološki, patohistološki in molekularni diagnostiki ter slikovni diagnostiki, ob tem pa ostajajo izzivi pri zagotavljanju kadrov in infrastrukture. Na področju onkološke genetike je bilo izdano prvo poročilo državnega registra testiranih oseb iz družin z dednim rakom, nadaljevalo pa se je tudi sodelovanje v evropskih referenčnih mrežah, tako na področju redkih solidnih rakov, dednih rakov in otroških rakov.

Na področju hematoonkologije je bila konec leta 2025 vložena vloga za pripravo naprednih zdravljenj (CAR-T), v UKC Ljubljana pa je bila tudi vzpostavljena mobilna paliativna enota za hematološke bolnike. Nadaljeval se je tudi program celostne rehabilitacije bolnikov s krvnimi raki.

Celostna rehabilitacija

Na področju celostne rehabilitacije so potekale aktivnosti v okviru projekta OREH debelo črevo in danka ter priprava kliničnih poti za različne druge vrste raka. Izziv ostaja pomanjkanje kadra na področju poklicne rehabilitacije. Pomemben napredek pa predstavlja začetek veljavnosti zakona, ki osebam po prebolelem raku in nekaterih drugih boleznih zagotavlja enak dostop do zavarovalnih in kreditnih produktov.

Paliativna oskrba

V letu 2025 so vse regije s splošno bolnišnico vzpostavile osnovne oblike paliativne oskrbe, kjer osnovna omejitev ostaja na področju zagotavljanja kadrov. Zaključen je bil projekt za pripravo modela organizacije paliativne oskrbe, ki je ocenjeval tudi potrebe po paliativni oskrbi v Sloveniji, pripravljen pa je bil tudi osnovni nabor kazalnikov kakovosti za to področje. Izvedena so bila številna izobraževanja, v pripravi pa sta tudi specializaciji s področja paliativne medicine in paliativne zdravstvene nege.

Raziskovanje in izobraževanje

V letu 2025 so se nadaljevale številne evropske raziskovalne aktivnosti ter krepitev kliničnega raziskovanja v slovenskem prostoru. Začela se je tudi priprava strategije raziskovanja na področju onkologije, žal pa pobuda po ureditvi statusa raziskovalca– zdravnika ni bila vključena v zakonske spremembe. Sprejet je bil pravilnik za specializacije v zdravstveni in babiški negi, ki bo v prihodnje omogočal uveljavitev specializacije za področja onkološke zdravstvene nege, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru pa sta razširili vsebine onkologije v dodiplomskem študiju.

Spremljanje bremena raka in kakovosti obravnave

Nadaljevalo se je posodabljanje platforme SLORA ter nadaljnji razvoj ter delovanje kliničnih registrov za pet najpogostejših rakov. Redno poročanje iz kliničnih registrov že poteka za kožni melanom, za druge vrste raka pa so prva poročila v pripravi. Začel se je evropski projekt skupnega ukrepanja CancerWatch za izboljšanje delovanja registrov raka v EU, kjer ima Register raka eno ključnih vlog. Sprejet je bil tudi Zakon o digitalizaciji zdravstva, ki bo pomembno vplival na področje medicinskih podatkov s tem pa na nadaljnji razvoj spremljanja bremena raka in kakovosti obravnave.