Prve slovenske Smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je izdal prve slovenske Smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D, ki so rezultat večletnega dela široke skupine strokovnjakov z različnih področij, med katerimi so bili tudi strokovnjaki Onkološkega inštituta Ljubljana. Nastale so kot odziv na visoko razširjenost pomanjkanja vitamina D med prebivalci Slovenije, zlasti v zimskem času ter pri starejših odraslih in drugih ogroženih skupinah.
Slovenske smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D so namenjene predvsem zdravim prebivalcem in so zasnovane glede na njihovo starost in stopnjo prehranjenosti. Posebej so izpostavljene nosečnice in doječe matere ter populacija starejših in drugih, ki pretežno bivajo v zaprtih prostorih.
Priporočila različnim skupinam prebivalcev so namenjena preprečevanju pomanjkanja vitamina D in zmanjšanju tveganja za zaplete. Smernice so pomembno orodje poenotenja klinične prakse, učinkovitih javnozdravstvenih ukrepov in dolgoročne krepitve zdravja prebivalcev.
Ob nekaterih akutnih ali kroničnih boleznih ali ob simptomatskem pomanjkanja vitamina D pa je glede ustreznega nadomeščanja vitamina D potreben posvet z izbranim zdravnikom ali specialistom ustrezne smeri, saj so v teh primerih potrebni višji odmerki za daljši čas in individualno vodenje nadomeščanja.
Vitamin D pri splošni populaciji nadomeščamo predvsem v zimskem času in pri starejših odraslih
Za preprečevanje pomanjkanja vitamina D in z njim povezanih bolezni se priporoča, da odrasli od 18 do 65 let v zimskem obdobju (oktober–april) jemljejo 800–1000 IE/dan, osebe starejše od 65 let pa v razširjenem zimskem času 1000–2000 IE/dan ali vse leto, če so večinoma v zaprtih prostorih. Pri čezmerni prehranjenosti in debelosti so potrebni višji odmerki. Ženske, ki načrtujejo nosečnost, nosečnice in doječe matere naj jemljejo 800–1000 IE/dan (pri debelosti do dvojnega odmerka, največ 4000 IE/dan). Stanovalcem domov starejših občanov in drugim osebam, ki večinoma bivajo v zaprtih prostorih se svetuje odmerek 1000–2000 IE/dan, saj se tako zniža tveganje za osteomalacijo, mišično oslabelost in telesno krhkost, zmanjša se tudi tveganje za akutne okužbe dihal. Zaradi rakotvornega učinka UV-žarkov se odsvetuje namerno izpostavljanje soncu z namenom tvorbe vitamina D v koži. Priporoča se vsakodnevno jemanje dodatkov v priporočenih odmerkih in ne preseganje najvišjega varnega odmerka 4000 IE/dan.
Nadomeščanje vitamina D pri bolnikih z rakom
Med populacijo s povečanim tveganjem za pomanjkanje vitamina D spadajo tudi onkološki bolniki. V Sloveniji vsako leto za rakom zboli približno 15.000 ljudi, več kot 110.000 pa jih živi z izkušnjo te bolezni, pri čemer je skoraj dve tretjini bolnikov starejših od 65 let, najpogostejše oblike pa so kožni rak, rak prostate, pljuč, dojke ter debelega črevesa in danke. Ultravijolični žarki pomembno prispevajo k nastanku kožnega raka, zato evropske smernice priporočajo omejevanje izpostavljenosti soncu in izogibanje solarijem, kar dokazano zmanjšuje tvegano vedenje, vendar hkrati povečuje tveganje za pomanjkanje vitamina D. Onkološki bolniki, zlasti starejši, hospitalizirani, stanovalci domov za starejše in bolniki v času sistemskega zdravljenja, sodijo med najbolj ogrožene skupine, saj jim zdravljenje pogosto povzroča fotosenzitivnost in omejuje gibanje ter izpostavljenost soncu. Raziskave kažejo, da ima skoraj polovica bolnikov z rakom prenizke vrednosti vitamina D, pri nekaterih vrstah raka pa je pomanjkanje še pogostejše. Zato je slovenske onkološke bolnike, zlasti tiste s kožnim rakom, v času zdravljenja in paliativne oskrbe smiselno obravnavati kot populacijo z visokim tveganjem za pomanjkanje vitamina D ter jim priporočiti redno, vsakodnevno nadomeščanje.
Na Onkološkem inštitutu Ljubljana bolnikom z rakom svetujemo, da se glede nadomeščanja vitamina D pogovorite s svojim izbranim osebnim zdravnikom.
