Rak pri mlajših odraslih v Sloveniji – kaj kažejo dolgoročni trendi Registra raka Republike Slovenije
V zadnjem času je vse več zanimanja za pojavnost raka pri mlajših odraslih, predvsem zaradi raziskav iz tujine, ki opozarjajo na naraščanje nekaterih vrst raka v tej starostni skupini. Kaj pa kažejo podatki za Slovenijo?
Register raka Republike Slovenije Onkološkega inštituta Ljubljana je pripravil analizo dolgoročnih trendov zbolevanja za rakom pri odraslih, starih 20-49 let za obdobje 1961–2021, ki kaže, da zbolevanje za rakom pri odraslih, starih 20–49 let, postopoma narašča že desetletja, vendar v splošnem podobno hitro kot pri starejših od 50 let, in sicer za vse rake skupaj za okoli 2 % letno. V Sloveniji torej zaenkrat ne opažamo hitrejšega porasta pri mlajših odraslih. Breme raka ostaja bistveno večje pri starejših: pri starejših od 50 let beležimo okoli 10-krat več novih primerov in okoli 30-krat več smrti zaradi raka kot pri mlajših. Vztrajno naraščanje zbolevanja pri mlajših odraslih pa je prav tako pomemben javnozdravstveni izziv. K porastu pri mlajših največ prispevajo kožni raki, rak dojk, rak mod, rak debelega črevesa in danke ter rak ščitnice. Spodbudno je, da umrljivost zaradi raka pri mlajših odraslih upada, v povprečju za okoli 2 % letno, in da se zmanjšuje pojavnost raka glave in vratu, pljuč, želodca ter materničnega vratu.
Razlogi za naraščanje zbolevanja se med posameznimi vrstami raka razlikujejo. Pri nekaterih lahko pomemben del porasta pojasnimo s pogostejšim in zgodnejšim odkrivanjem bolezni, pri drugih imajo pomembno vlogo spremembe življenjskega sloga, reproduktivnih vzorcev in drugi dejavniki, pri nekaterih pa vzroki še niso dobro poznani.
Rak debelega črevesa in danke, ki ga tuje raziskave pogosto izpostavljajo, pri mlajših odraslih v Sloveniji narašča podobno hitro kot vsi raki skupaj. Rast je nekoliko počasnejša, kot je bila pri starejših pred uvedbo presejalnega programa Svit leta 2009. Posebnost tega raka v Sloveniji je predvsem razlika v trendu med starostnima skupinama, ki je povezana z učinki presejanja: pri mlajših odraslih pojavnost še naprej narašča, pri starejših od 50 let pa se je po uvedbi programa Svit začela zmanjševati, saj se ob kolonoskopijah odkrivajo in odstranjujejo predrakave spremembe, še preden se iz njih razvije rak.
Ugotovitve analize
V zadnjih letih mediji pogosto poročajo o porastu raka pri mlajših odraslih. Objave večinoma povzemajo tuje raziskave in izpostavljajo rake, pri katerih ponekod ugotavljajo hitrejši porast pri mlajših kot pri starejših, kar bi lahko nakazovalo spremembe v izpostavljenosti mlajših generacij nevarnostnim dejavnikom za raka. Raziskave pri tem »mlajše odrasle« opredeljujejo različno, zato njihovi rezultati niso vedno primerljivi.
Z namenom ugotoviti, kaj kažejo trendi zbolevanja med mlajšimi odraslimi v Sloveniji, je Register raka Republike Slovenije (Register raka RS) Onkološkega inštituta Ljubljana, ki že od leta 1950 neprekinjeno zbira podatke o vseh zbolelih z rakom v Sloveniji, nedavno pripravil posebno epidemiološko analizo bremena raka pri odraslih, mlajših od 50 let (starost 20–49 let), za obdobje 1961–2021, pri čemer so podatki za umrljivost, katerih upravljalec je NIJZ, na voljo od leta 1985.
Rak pri mlajših narašča, vendar ne hitreje kot pri starejših
V več kot 60-letnem analiziranem obdobju se je pri mlajših odraslih skupno število novih primerov rakov postopoma povečevalo, naraščala pa je tudi starostno standardizirana incidenčna stopnja, ki omogoča primerjavo med obdobji ne glede na spremembe v starostni strukturi prebivalstva. Ta je v celotnem obdobju naraščala v povprečju za okoli 2 % letno. Po drugi strani se je tako število smrti zaradi raka kot starostno standardizirana stopnja umrljivosti zmanjševala, slednja v povprečju za okoli 2 % letno.
Kljub porastu incidence med mlajšimi odraslimi rak ostaja bistveno pogostejši pri starejših odraslih, saj porašča tudi med starejšimi. Če mlajše odrasle primerjamo s starejšimi od 50 let, beležimo pri starejših od 50 let okoli 10-krat več novih primerov rakov kot med mlajšimi odraslimi in okoli 30-krat več smrti zaradi raka. Starostno standardizirana incidenčna stopnja je bila pri starejših odraslih leta 2021 okoli 1.790/100.000 prebivalcev, pri mlajših odraslih pa okoli 180/100.000 prebivalcev. Pri starejših odraslih je incidenčna stopnja naraščala s podobno hitrostjo kot pri mlajših odraslih, pav tako nekaj manj kot 2 % na leto. Starostno standardizirana umrljivostna stopnja je bila pri starejših odraslih leta 2021 okoli 680/100.000 prebivalcev, pri mlajših pa okoli 22/100.000 prebivalcev; pri mlajših odraslih se je v obdobju 1985–2021 zmanjševala za okoli 2 % letno, pri starejših odraslih pa trenda ni bilo zaznati.
Kako se trendi razlikujejo med posameznimi vrstami raka?
Ker se vrste raka pri mlajših odraslih in starejših odraslih pojavljajo v različnih deležih, je pomembno trende analizirati predvsem po posamezni vrsti raka. Med najpogostejšimi raki pri odraslih, mlajših od 50 let, so bili pri ženskah: rak dojk (32 % vseh novih primerov v obdobju 2017–2021), nemelanomski kožni rak (18 %) in melanomski kožni rak (9 %), rak ščitnice (6 %) ter rak debelega črevesa in danke (5 %), pri moških pa nemelanomski kožni rak (19 %), rak mod (17 %), kožni melanom (9 %), rak debelega črevesa in danke (9 %) ter levkemije (5 %). Velika večina opazovanega porasta med mlajšimi odraslimi je na račun porasta zgoraj naštetih rakov. Naraščajo pa tudi nekateri drugi raki, na primer rak trebušne slinavke, ledvic, prostate, drugi krvni raki in tumorji centralnega živčevja. Po drugi strani je spodbudno, da se zmanjšuje pojavnost raka glave in vratu, pljuč, želodca ter materničnega vratu.
Rak dojk
Rak dojk narašča tako pri starejših od 50 let kot pri mlajših od 50 let. Pri mlajših od 50 let se starostno standardizirana stopnja incidence v obdobju 1961–2021 povečuje za okoli 2 % letno, pri starejših pa v celotnem obdobju za okoli 2,5 % letno, čeprav se v zadnjih letih morda nakazuje umirjanje rasti. Primeri raka dojk pri mlajših odraslih predstavljajo okoli 20 % vseh primerov, smrti zaradi raka dojk pri mlajših pa okoli 6 % vseh smrti zaradi te bolezni. Glavni vzroki za povečanje so povezani s spremembo reproduktivnih vzorcev med generacijami žensk (vse manj otrok, vse višja starost pri prvem otroku, manj dojenja, zgodnejša prva menstruacija). Slovenskim ženskam, starim 50–69 let, je na voljo organizirano presejanje za raka dojk v programu DORA. V prvih letih po uvedbi presejanja lahko zaradi zgodnejšega odkrivanja pride tudi do povečanja incidence, pomemben učinek presejanja pa je predvsem odkrivanje raka v zgodnejšem stadiju. Pri ženskah, starejših od 50 let, je tako okoli 60 % rakov v omejenem stadiju, pri mlajših od 50 let pa okoli 50 %. Zgodnejši stadij ob diagnozi lahko pomeni večje možnosti za uspešno zdravljenje in preživetje.
Rak mod
Rak mod je predvsem bolezen mlajših moških s povprečno starostjo ob diagnozi okoli 35 let. Pri mlajših od 50 let se je starostno standardizirana stopnja incidence v obdobju 1961–2021 povečevala za okoli 5 % letno, pri starejših pa pomembnega trenda ni bilo zaznati. Vzroki za povečevanje incidence niso poznani, raziskujejo pa se povezave med genetskimi dejavniki in dejavniki okolja, med drugim prenatalna izpostavljenost hormonom oziroma snovem, ki lahko delujejo kot hormonski motilci.
Rak ščitnice
Rak ščitnice je pogostejši pri ženskah. Narašča tako pri starejših od 50 let kot pri mlajših od 50 let. Pri mlajših od 50 let se je starostno standardizirana stopnja incidence v celotnem obdobju 1961–2021 povečevala za okoli 5 % letno, pri starejših pa za okoli 2 % letno; če gledamo samo zadnjih 30 let je trend v obeh starostnih skupinah zelo podoben. Raven starostno standardizirane incidenčne stopnje je pri mlajših in starejših podobna. V veliki meri je porast lahko pripisljiv boljšemu odkrivanju bolezni in tudi prediagnosticiranju bolezni, ki nikoli ne bi ogrožale življenja, na račun široke dostopnosti slikovnih preiskav pri težavah s ščitnico, ki so pri ženskah pogostejše. Na slednje nakazuje tudi porast predvsem pri omejenem stadiju bolezni ter hkrati stabilna, izjemno nizka umrljivost zaradi raka ščitnice.
Kožni raki
Tako melanomski kot nemelanomski kožni rak podobno hitro naraščata pri mlajših odraslih in tudi starejših – pri obeh starostnih skupinah je starostno standardizirana stopnja v obdobju 1961–2021 pri nemelanomskem kožnem raku v povprečju naraščala za okoli 3 %, pri melanomskem kožnem raku pa za okoli 5 %. Starostno standardizirana stopnja zbolevanja je 15-krat nižja pri mlajših v primerjavi s starejšimi pri nemelanomskem kožnem raku, pri melanomskem pa je le okoli 2-krat nižja. Melanomski kožni rak je nevarnejša oblika kožnega raka, ki je povezana predvsem z občasnim, intenzivnim izpostavljanjem kože UV-sevanju (sončenje), zlasti v zgodnjih življenjskih obdobjih. Z ustreznimi preventivnimi ukrepi, predvsem z zaščito pred UV-sevanjem, lahko ogroženost za nastanek kožnega raka pomembno zmanjšamo. Del porasta sicer lahko pripišemo tudi izboljšanju popolnosti zajema vseh primerov v Registru raka RS in zgodnejšemu odkrivanju bolezni z večjo osveščenostjo prebivalstva.
Rak debelega črevesa in danke
Pri mlajših odraslih predstavlja rak debelega črevesa in danke okoli 7 % vseh primerov raka, smrti zaradi te bolezni pa okoli 3 % vseh smrti zaradi raka debelega črevesa in danke. Pri odraslih, mlajših od 50 let, se je starostno standardizirana stopnja incidence raka debelega črevesa in danke v obdobju 1961–2021 povečevala za okoli 2 % letno. Pri starejših se je po uvedbi organiziranega presejanja v programu Svit trend obrnil: po začetnem krajšem porastu, povezanem z zgodnejšim odkrivanjem bolezni, se incidenca sedaj zmanjšuje za okoli 3,5 % letno. Pred uvedbo presejanja je naraščala za okoli 3 %. Povečevanje incidence je tako pri mlajših kot starejših povezano z dejavniki življenjskega sloga – debelost, nezdrava prehrana, vključno z uživanjem predelane hrane, kajenje in raba alkohola. Pri starejših od 50 let ima presejanje vpliv tudi na odkrivanje raka v zgodnejšem stadiju: okoli 22 % rakov je odkritih v omejenem stadiju, pri mlajših od 50 let pa okoli 17 %. Zgodnejši stadij ob diagnozi lahko pomeni tudi večje možnosti za uspešno zdravljenje in preživetje.
Drugi raki
Pri ženskah, tako mlajših kot starejših od 50 let, narašča pojavnost raka materničnega telesa, kar povezujejo z debelostjo in spremenjenimi reproduktivnimi navadami. Rak trebušne slinavke počasi, a vztrajno narašča tako pri starejših kot mlajših odraslih, pri čemer je incidenčna stopnja okoli 15-krat nižja pri mlajših, preživetje pa ostaja izjemno nizko. Razlogi za povečevanje so slabo poznani, predvsem se raziskujejo dejavniki življenjskega sloga (kajenje, debelost in metabolna bolezen, raba alkohola, nezdrava prehrana in telesna nedejavnost), pa tudi nekateri okolijski dejavniki. Rak ledvic prav tako narašča tako pri mlajših kot starejših odraslih. Pomemben del porasta je lahko tudi posledica naključnih najdb ob vse pogostejši uporabi slikovnih preiskav (UZ, CT), na kar kaže predvsem naraščanje incidence v najnižjem, omejenem stadiju bolezni. Med znanimi dejavniki tveganja so debelost, kajenje in povišan krvni tlak. Tudi krvni raki (npr. levkemije, limfomi) in tumorji centralnega živčevja naraščajo pri mlajših, kot tudi starejših odraslih, vzroki za to pa so slabo poznani in jasnih dejavnikov tveganja, ki bi pojasnili trend, trenutno ni. Porast raka prostate pri mlajših in starejših odraslih pa se pripisuje predvsem oportunističnemu presejanju s PSA testom.