Sporočilo za javnost: 19. redna seja Sveta Onkološkega inštituta Ljubljana
V četrtek, 12. februarja 2026, je potekala 19. seja Sveta Onkološkega inštituta Ljubljana (OI Ljubljana), na kateri so se člani med drugim seznanili s poročilom o poslovanju OI Ljubljana v letu 2025, čakalnih dobah in posebnih programih za njihovo skrajševanje, odzivom na revizijsko poročilo Računskega sodišča, poročilom o ključnih investicijah, ter reševanjem kadrovske in prostorske problematike.
Poročilo o poslovanju OI Ljubljana v letu 2025
Svet OI Ljubljana se je na redni seji seznanil s poročilom o poslovanju Onkološkega inštituta Ljubljana v letu 2025 z analizo stanja in razlogov za presežek odhodkov nad prihodki ter predlogom ukrepov za dosego izravnanega rezultata za leto 2026.
OI Ljubljana je ob koncu leta 2025, kljub nezmanjšanemu obsegu dela v primerjavi s preteklim letom, na nekaterih področjih pa celo občutnim povečanjem, poslovno leto zaključil z 8,8 milijonov presežkov odhodkov nad prihodki. Glede na leto 2024 so se stroški dela povišali za 17 %, stroški materiala za 4,4 % in stroški storitev za 8,1 %.
Rdeča nit negativnega finančnega rezultata pa sega v leto 2023, ko je po opravljenem nadzoru ZZZS odločil, da je obračun pregledov ob hkratnem obračunu storitev dragih bolnišničnih zdravil neutemeljen, saj naj bi bili v ceno aplikacije že vključeni stroški pregledov in oskrbe. Rezultat takšne odločitve je bil negativni poslovni izid že v letu 2024.
OI Ljubljana največje izgube beleži v dejavnosti akutne bolnišnične obravnave. V letu 2026, ko se bo začelo z uporabo novih uteži, bo OI Ljubljana, ob enakem obsegu dela v tej dejavnosti, realiziral 3.000.000,00 EUR več prihodkov, kar pa še vedno ni dovolj za pokrivanje izkazanega primanjkljaja.
Med ukrepi, s katerimi bo OI Ljubljana poskušal izboljšati finančno stanje, so med drugim zaposlitev dodatnih kadrov na področju zdravstvene nege in posledično zmanjšanje nadurnega dela, širitev programa DORA na ciljno populacijo žensk v starosti 45 do 74 let, dosledno beleženje in obračunavanje primerov na področju akutne bolnišnične obravnave kadar v poteku aplikacije pride do zapletov oz. je do njih prišlo ob predhodni aplikaciji, aktivno sodelovanje z ZZZS pri prenovi obračunskega modela financiranja priprave in aplikacij dragih bolnišničnih zdravil, ponovni pregled stanja in pogojev za izplačilo super nadur, optimizacija delovnih procesov ter poostren nadzor nad natančnim in sprotnim evidentiranjem zdravstvenih storitev.
Čakalne dobe
Onkološki inštitut Ljubljana dosledno sledi navodilom o dopustnih čakalnih vrstah in si prizadeva, da pri onkoloških bolnikih za potrjene vrste zdravstvenih storitev, ki so po sklepu Razširjenega strokovnega kolegija za onkologijo prvi, kontrolni in konziliarni onkološki pregled, nima nedopustnih čakalnih dob. Vsi bolniki, ne glede na stopnjo nujnosti, prejmejo datum za ambulantni pregled znotraj 14 dni, bolniki, poslani pod nujno so pregledani takoj, vsekakor pa znotraj 24 ur.
OI Ljubljana je decembra 2025 in januarja 2026 v veliki meri zagotavljal čakalne dobe znotraj dopustnega. Zmanjšala se je čakalna doba na operacije ščitnic – tako malignih kot benignih. Ponovno se je nekoliko povečala čakalna doba za PET-CT, ki januarja znaša 33 dni. Zaradi podaljšanih čakalnih dob pri drugih izvajalcih PET/CT se bolniki iz drugih bolnišnic (Klinika Golnik, UKC Ljubljana, …) v večjem številu preusmerjajo na OI Ljubljana. Kljub bistveno povečanemu obsegu dela čakalne dobe še vedno ostajajo predolge.
Svet OI Ljubljana se je seznanil tudi s poročilom o izvajanju posebnih programov za skrajševanje čakalnih dob v obdobju od 1. 10. 2025 do 31. 12. 2025 na CT, MR in PET-CT preiskave. Največje težave so pri zagotavljanju terminov na MR preiskave, saj sta oba MR aparata terminsko polno zasedena. Z izvajanjem posebnih programov je OI Ljubljana v trimesečnem obdobju uspel nadzirati čakalne dobe v mejah normale.
Reševanje prostorske in kadrovske problematike
Onkološki inštitut Ljubljana se že več let sooča s prostorskim pomanjkanjem, ki je glede na 2—3 % letno rast incidence raka, rast prevalence in vse kompleksnejše zdravljenje vsako leto hujše. Za kratkoročno reševanje prostorskih težav OI Ljubljana najema prostore, v katere je preselili neklinično dejavnost oziroma dejavnost nekaterih podpornih služb, nadaljujejo se tudi aktivnosti, povezane z gradnjo objekta R ter nadzidavo objekta H, ki bi pomenile srednjeročno rešitev prostorske stiske. Z Mestno občino Ljubljana potekajo tudi razgovori o viziji širjenja klinik na obstoječem območju in potencialnih novih lokacijah, namenjenih za zdravstveno dejavnost.
Narašča tudi potreba po dodatnem kadru; največ težav je pri pridobivanju kadra zdravstvene nege (diplomirane medicinske sestre, tehniki zdravstvene nege), radioloških inženirjev in farmacevtskih delavcev.
Skupno število zaposlenih je bilo na dan 31. 12. 2025 nižje od načrtovanega. Vseh zaposlenih je bilo 1.417 (načrtovanih 1.539), kar je posledica trenutnega stanja na trgu dela. Število zaposlenih (brez daljših bolniških in porodniških odsotnosti) se je glede na preteklo leto zvišalo s 1.344 na 1.417.
Inventurno poročilo 2025
Člani sveta zavoda so se seznanili s poročilom osrednje popisne komisije o popisu sredstev in obveznosti do virov sredstev na dan 31. 12. 2025 ter sprejeli naslednje odločitve o načinu uskladitve knjižnega stanja z dejanskim stanjem v knjigovodski evidenci: izvede se odpis neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev, zemljišč, zgradb in drobnega inventarja; izvede se knjiženje popisnih razlik (primanjkljajev in viškov); izvede se odpis terjatev in obveznosti.
Na seji Sveta OI Ljubljana so se člani seznanili še:
z izplačilom delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela;
s Poročilom o razpolaganju z nepremičninami in postopki prodaje nepremičnin;
S Pravilnikom o izvajanju tržne dejavnosti OI Ljubljana, ki se sprejme;
S Poročilom o stanju na področju informatike za četrti kvartal;
z Odzivom na revizijsko poročilo Računskega sodišča (Načrt implementacije končnih priporočil).