Limfomska diagnostika

Uvod. Maligni limfomi so heterogena skupina novotvorb, ki nastanejo zaradi nenadzorovanega razraščanja celic limfatičnega tkiva. So klonske bolezni, ki nastanejo z maligno preobrazbo ene celice limfatične vrste B, T ali naravnih celic ubijalk (NK). Limfomi nastajajo pogosto v perifernih limfatičnih organih (bezgavkah, vranici, limfatičnem tkivu v koži, prebavilih, dihalih), kjer v normalnih razmerah antigeni zunanjega in notranjega okolja sprožijo proces transformacije zrelih limfocitov B ali T v različne efektorske celice humoralne in celične imunosti. Neoplastično preobrazbo limfocitov povzročajo različni dejavniki: kromosomske anomalije (npr. translokacije), onkogeni, nekateri onkogeni virusi in imunske okvare. Razvoj limfoma je večstopenjski proces, v katerega je vključenih več mutacij.

Sodobna diagnostika limfoidnih neoplazem temelji na kliničnih, cito/histopatoloških in molekularno bioloških preiskavah. Na Oddelku za molekularno diagnostiko izvajamo dve vrsti preiskav limfoidnih neoplazem – določanje klonalnosti limfoidnih proliferacij in dokazovanje specifičnih genetskih sprememb (nekaterih kromosomskih translokacij značilnih za posamezne vrste limfomov).

Diagnostične preiskave. Določanje klonalnosti limfoidnih proliferacij, Kromosomske translokacije

Vrsta vzorca za preiskavo. Tkivo vklopljeno v parafin (FFPE), sveže ali zamrznjeno tkivo, aspiracijska biopsija (ABTI), punktat kostnega mozga, likvor, plevralna tekočina ali ascites, periferna kri (odvzeta v epruveto z EDTA).

Predviden čas trajanja preiskave. 2 tedna od prejema vzorca.

OBR-849-1070-MD-STO NAPOTNICA ZA MOLEKULARNO GENETSKO PREISKAVO - GENOTIPIZACIJA SOMASTKIH MUTACIJ IZ TUMORSKEGA TKIVA.pdf

Reference:

Koković I, Novaković S. Molekularna diagnostika limfomov. Onkologija 2008 - Letnik XII (2): 119-121