Zahvalno pismo spoštovanim medicinskim sestram Onkološkega inštituta – oddelek E4

Spoštovane medicinske sestre oddelka E4,

z velikim spoštovanjem in iz srca vam pišem nekaj besed, ki pa ne morejo v polnosti izraziti vsega, kar čutim.
Na Onkološkem inštitutu sem bila sprejeta 10. junija 2025, operacija je bila naslednji dan. To so bili dnevi, ki jih človek preživlja z mnogimi občutki – skrbjo, strahom, negotovostjo. Toda v vsem tem sem srečala vas – srčne, prijazne, ustrežljive in tople ljudi, ki ste s svojo prisotnostjo naredile ogromno razliko.
S svojo toplino, človečnostjo in nevsiljivo pozornostjo ste poskrbele, da sem se počutila varno. In ne samo to – počutila sem se zares opaženo in slišano, kar je v takih trenutkih neprecenljivo.
Spomin, ki mi bo ostal za vedno, pa je tisti prvi večer. Zaradi skrbi in zmedenosti ob sprejemu nisem omenila, da ne uživam glutena in laktoze. Ko ste opazile, da se večerje nisem dotaknila, ste brez obotavljanja ponudile svojo lastno večerjo – da ne bi ostala lačna. Tako preprosto, a tako človeško. Bila sem ganjena.
Opazovala sem vas, kako s potrpežljivostjo, nežnostjo in toplino skrbite za vse. Tudi ko ste bile utrujene. Vedno z nasmehom, z mirnostjo in s srcem. Bila sem iskreno presenečena in hkrati pomirjena. V meni ste pustile globoko sled.
Ko bi bilo več ljudi takšnih kot ve… Svet bi bil lepši. Mehkejši. Bolj človeški.
Hvala vam za vse. Hvala, ker ste tam – kot medicinske sestre in kot izjemne ženske, ki  s svojo prisotnostjo zdravijo tudi tisto, česar zdravila ne dosežejo.

Z iskreno hvaležnostjo in globokim spoštovanjem,
A. K.